
Avtorji študije predstavljajo pomen teh subvencij, pri čemer izpostavljajo naslednje 4 točke:
1. subvencije spodbujajo uporabo fosilnih goriv, ki uničuje okolje;
2. subvencije so drage;
3. subvencije vplivajo na zmanjšanje investicij v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
4. subvencije predstavljajo zelo neučinkovito podporo gospodinjstvom z nizkimi dohodki.
Študija obravnava tako subvencije za potrošnike kot tudi za proizvajalce, pri stroških teh subvencij pa še posebej velik pomen pripisuje okoljskim stroškom, kot so globalno segrevanje, umrljivost zaradi onesnaženega zraka in davki na potrošniško blago na splošno. Prav tako študija prikazuje rezultate glede na vrsto fosilnih goriv in njihovo uporabo, iz katerih je razvidno, da gre največ subvencij za nafto in premog, geografski pregled rezultatov pa prikazuje, da je vrednost subvencij za fosilna goriva največja na Kitajskem, v Združenih državah Amerike (ZDA) in v Rusiji, vrednost subvencij za fosilna goriva v Evropski uniji pa predstavlja malo manj kot polovico vrednosti subvencij za fosilna goriva v ZDA.
Dr. Abraham se kot podnebni znanstvenik osredotoča predvsem na znanstvene vidike podnebnih sprememb, toda pri tem enakovredno upošteva tudi ekonomske vidike in zato v zaključku članka poudarja pomen čistih in obnovljivih virov energije, ki za razliko od fosilnih goriv ne prinašajo omenjenih okoljskih stroškov.