VEČ hrane in enakosti, manj kriz
Cilj projekta v Ugandi je povečati odpornost na krize in varnost preskrbe s hrano in vodo vsaj 500 ranljivim družinam (3200 oseb) v Ndejje in Kampali. 1,1 mio ljudi v Ugandi je imelo leta 2018 akutno negotove razmere glede hrane, večina med njimi beguncev. Begunci nimajo dostopa do vrtičkov, pitne vode, priložnosti za zaposlitev, preživijo zaradi pomoč v hrani, min. lastnih pridelkov, manjšega trgovanja in nakazil denarja. Urbani begunci niso deležni pomoči v hrani in ne dobijo zemlje za obdelavo.
V sodelovanju s partnersko organizacijo Hope of Children and Women Victims of Violence (HOCW) bomo nadaljevali oz. nadgradili dosedanje delo, uporabnikom omogočili gojenje lokalne zelenjave, rejo kokoši, krav in rib ter dostop do čiste pitne vode. Zraven obstoječega zemljišča v Nakawuki bo kupljeno dodatno zemljišče. Tako se bo razširil krog oseb, ki imajo zagotovljeno varno, zadostno in ustrezno prehrano. Dozidan bo hlev za krave in dodaten kokošnjak, kupljeni 2 kravi mlekarici in 1500 Kuroiler lokalnih piščancev, ki bodo razdeljeni med uporabnike. Vsi zaposleni in vključeni uporabniki v Ndejje in Kampali bodo prejeli ustrezno znanje o integriranem kmetovanju, vzpostavitvi urbanih, alternativnih gredic in reji živali. Z usposabljanjem bomo povečali donosnost pridelave in zmogljivost za prilagajanje na podnebne spremembe. To bo zmanjšalo krizne razmere, kar bo skupaj z ozaveščanjem in boljšo oskrbo posledic SGBV zmanjšalo nasilje nad ženskami in deklicami. Z različnimi ozaveščevalnimi aktivnostmi (dogodki, stripi, dramska predstava, dokumentarni film itd.) bomo povečali zavedanje o prehranski varnosti, krizah zaradi podnebnih sprememb, pomenu čiste pitne vode, preprečevanju konfliktov, enakosti spolov in nasilju zaradi spola.
V času epidemije Covid-19 smo projekt prilagodili, tako da so uporabniki prejeli takojšnjo pomoč v obliki hrane in mila ter informacije glede postopanja v času epidemije, ukrepov in morebitnih posledic. Hkrati smo prilagodili izvajanje aktivnosti urbanih, alternativnih gredic, tako da so uporabniki hitreje prejeli ves potreben material in znanje za hitro rastočo zelenjavo, ki jih bo reševala v času lakote zaradi karantene.
Vrednost projekta: 236.700 EUR
Trajanje projekta: februar 2020–oktober 2022
Sofinancer projekta: Ministrstvo za zunanje zadeve, Limnos, Sky Foundation.
Odpravljanje temeljnih vzrokov diskriminacije žensk v Albaniji
Norme in vrednote na več načinov vplivajo na neenakosti med spoloma. V zadnjih letih v Albaniji upada število zaposlenih in ekonomsko neodvisnih žensk, ženskam se vedno bolj pripisuje vlogo poslušne gospodinje in skrbnice, narašča število porok mladoletnih deklet. Ena izmed posledic norm je visoka stopnja nasilja zaradi spola – 46,5% žensk meni, da mora ženska potrpeti zavoljo družine, študija Tirane, Durresa in Fier je pokazala, da je 38 % deklet do 15 leta bilo žrtve spolnega nasilja v mestu. Prisotna je feminizacija revščine, ki tudi pospešeno vpliva na revščino deklic.
V sodelovanju s partnersko organizacijo Balkan Center for Cooperation and Develoment (BCCD) bomo izboljšali razumevanje temeljnih vzrokov diskriminacije in okrepili pravice deklet in žensk v zasebni in javni sferi v Prrenjasu in Devollu. Vse aktivnosti v projektu izhajajo iz OECD SIGI indeksa in naslavljajo temeljne vzroke diskriminacije žensk, tudi pri slabšem dostopu do informacij na področju upravljanja z odpadki in do varnih zelenih in javnih površin za deklice in ženske. 200 mladih v Prrenjasu, Devollu in Korci, od tega vsaj 120 deklet, bo ozaveščenih o temeljnih vzrokih za diskriminacijo žensk in spreminja obstoječe norme in vrednote. 100 odločevalcev in oblikovalcev politik v Prrenjasu in Devollu in na nacionalni ravni bo razumelo vpliv norm, vrednot in zakonov na neenakosti med spoloma, pomen vključevanja žensk za učinkovitost upravljanja z odpadki, čistejše okolje in ekonomski potencial kraja ter pomen zagotavljanja varnih zelenih in javnih površin za ženske in deklice, kot tudi vzroke in posledice nasilja nad spolom. 35 žensk pa bo razumelo pomen vključevanja žensk v upravljanje z odpadki in ekonomske priložnosti za lastno ekonomsko osamosvojitev.
V času epidemije Covid-19 smo projekt prilagodili, tako da smo vključili novonastale razmere. V študijo in priporočila za zmanjšanje neenakosti spolov in preprečevanje diskriminacije žensk v Prrenjasu in Devollu smo vključili vidik vpliva Covid-19 na enakost med spoloma, predvsem negativne posledice, do katerih bo prišlo na kratek in daljši rok. Priporočila vsebujejo tudi korake za odpravljanje novonastale vrzeli zaradi Covid-19, ki bo ženske pahnila v mnogo slabši položaj kot pred epidemijo, kot tudi konkretne predloge glede zmanjšanja spolnega nasilja.
Vrednost projekta: 150.000 EUR
Trajanje projekta: februar 2020–oktober 2022
Sofinancer projekta: Ministrstvo za zunanje zadeve, Limnos
Trajnostno. Lokalno. Globalno.
V sodelovanju s SLOGO smo naslovili potrebe prebivalstva v Ugandi v času epidemije COVID-19. Pogodbena aktivnost FER je bila »priprava in razdelitev prehrambeno-sanitarnih izdelkov 210 družinam v Ugandi«, vendar smo se odločili, da zaradi velikega števila družin v stiski, povečamo število prejemnikov. Tako je FER v sodelovanju s partnersko organizacijo v Ugandi – Hope of Children and Women Victims of Violence, HOCW – razdelil 250 paketov 250 družinam, ki sicer niso vključene v humanitarni projekt, ki ga FER izvaja v sodelovanju s HOCW ob podpori MZZ.
Trajanje projekta: 2020
Sofinancer projekta: Ministrstvo RS za zunanje zadeve
TAKO JE!
Spolni stereotipi prispevajo k ohranjanju neenakomerno porazdeljene moči med ženskami in moškimi, lahko jo tudi krepijo. In čeprav so ženske tiste, ki se vedno znova znajdejo z manjšim kosom pogače kot moški, ohranjanje patriarhata pogosto pomeni vzdrževanje vzorcev, ki številnim moškim ne ustrezajo, vendar si tega nujno ne upajo povedati na glas. Podatki Svetovne organizacije za zdravje na primer kažejo, da moški v razvitih državah storijo več kot trikrat toliko samomorov, iz študije Urada Združenih narodov za droge in kriminal pa je razvidno, da je na globalni ravni 79 % vseh žrtev umorov moških in da je okoli 95 % vseh storilcev umorov moških. Ob vsem tem realnost ostaja nespremenjena, ženske ostajajo v podrejenem položaju, toda temu se vedno glasneje upirajo, na kar pa moški pogosto ne znajo odreagirati.
S projektom Tako je! smo razbijali stereotipe med mladimi in širše. Tega smo se lotili s pomočjo igrifikacije, torej z uporabo mehanizmov in načinov razmišljanja v igri v kontekstu, ki ni igralniški. Razvili smo namizno igro s kartami, ki je v prvi vrsti namenjena zabavi in zmagi, toda pod površjem igra z naključnim izborom kart oblikuje zgodbe z elementi, ki so v nasprotju z družbenimi pričakovanji glede izgleda, obnašanja in občutkov obeh spolov. Kar igralci dojemajo kot čista, lahko tudi nenavadna in zabavna naključja, dejansko razbija, dekonstruira in reprogramira spolne stereotipe. Pripravili smo video z objavo igranja igre in ključnimi sporočili ter izvedli igralne delavnice s pogovori in raznovrstne dogodke za ozaveščanje o spolnih stereotipih.
Trajanje projekta: 2019
Sofinancer projekta: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Globalna odgovornost za prihodnost
Širom sveta se podjetništvu pripisuje vedno več pomena, v pričakovanju, da bo v prihodnjih letih pomembno prispevalo h gospodarski rasti. Ta pa sama po sebi še ne pomeni tudi trajnostnega in enakopravnega razvoja, zato je v podjetništvo nujno vključevati vidike kot so spoštovanje človekovih pravic, enakosti spolov, varovanje okolja, pravične trgovine in vključujočega razvoja. Prav temu je bil namenjen projekt »Globalna odgovornost za prihodnost«, kjer je FER v sodelovanju s Humanitasom in SLOGO spodbujal mlade podjetnike k iskanju ne le dobičkonosnih, temveč tudi trajnostnih, pravičnih in vključujočih podjetniških idej. V projektu sta sodelovala tudi Center za evropsko prihodnost in Ustvarjalnik.
Trajanje projekta: 2018-2019
Sofinancer projekta: Evropska mreža za globalno učenje (GENE) in Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
POBEG IN BEG
Nestrpnost do beguncev je navkljub ustavljenem množičnem pritekanju ljudi še vedno močna, zaznati je veliko sovražnega govora. Zato je potrebno predvsem mladim, ki so najbolj dovzetni in gnetljivi, prikazati begunce in vzroke za njihov beg na način, ki jih bo vodil k sprejemanju različnosti. S projektom nameravamo prispevati k ustvarjanju in širjenju ozračja strpnosti do beguncev in drugih migrantov med mladimi. Projekt stremi k večjemu razumevanju razsežnosti in vzrokov migracij, večjemu razumevanju solidarnosti zaradi sorodne osebne izkušnje ter večji sposobnosti kritičnega razmišljanja in manj sovražnosti do migrantov in različnih etničnih skupin med mladimi.
V sodelovanju s strokovnjaki na področju igrifikacije (MindMaze) bomo pripravili popotovanje po Ljubljani – različico na prostem t. i. »escape room«, danes zelo popularnega načina preživljanja prostega časa. V pobegu na prostem bo skupine čakalo več preizkušenj, ob katerih bodo spoznavale dejstva o beguncih in meje svojih sposobnosti. Načrtovani so tudi pogovori z »igralci« glede migrantske problematike, krajši film za spreminjanje vzorcev razmišljanja med mladimi in druge spremljevalne aktivnosti.
Vrednost projekta: 10.000 EUR
Trajanje projekta: april 2017–oktober 2017
Sofinancer projekta: Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.
KREPITEV VLOGE ŽENSK V ALBANIJI ZA ZAGOTAVLJANJE ENAKIH MOŽNOSTI
Tranzicija je položaj žensk v Albaniji poslabšala. Kljub napredku v preteklih letih ostajajo številni izzivi, med drugim neenakomerna porazdelitev ekonomske moči ter posledično slaba vključenost žensk na trg delovne sile in visoke plačne razlike, slaba vključenost žensk v procese odločanja, in nasilje nad ženskami. Nekatere skupine žensk so posebej ranljive, med njimi tudi tiste v ruralnih predelih države, vključujoč občino Puka. Gibanje za pravice žensk v Albaniji je zelo mlado, obstaja šele dve dobri desetletji, in se primarno osredotoča na konkretne aktivnosti za pomoč ženskam v slabem položaju. Pogoste so težave z zagotavljanjem vzdržnosti delovanja nevladnih organizacij zaradi pomanjkanja dolgoročne strateške usmeritve, sodelovanja, človeških virov in trajnostnih virov financiranja. Brez projekta bodo ženske v Puki ostale ekonomsko odvisne, vzorci in spolni stereotipi med mladimi bodo ostali nespremenjeni, podpora ženskih organizacij pa nezadostna.
Cilj projekta je bil povečati ekonomsko neodvisnost žensk v Puki in izboljšati položaj žensk v albanski družbi. Projekt se je osredotočal na odpravljanje neenakomerne porazdelitve moči med spoloma v Albaniji. 20 brezposelnih žensk na podeželju, v občini Puka, smo vključili v teoretična in praktična usposabljanja glede kozjereje in predelave mleka ter jim zagotovili hlev, koze, predelovalnico in trženje proizvodov. Delujejo znotraj partnerske organizacije Gender Alliance for Development Centre (GADC). Prerazporejanju moči je namenjeno tudi delo z deklicami in dečki. 20 lokalnih vodij v omenjenih provincah, Roskovcu in Tirani smo izobrazili o enakosti spolov in jim dali orodja, da so v svojem lokalnem okolju nadalje krepili mlade in se skupaj z njimi spopadali z neravnovesji moči med spoloma. Projekt je okrepil tudi GADC in druge NVO s področja enakosti spolov, njihovo mreženje in povezovanje z različnimi deležniki.
Vrednost projekta: 100.200 EUR
Trajanje projekta: februar 2017–oktober 2019
Sofinancer projekta: Ministrstvo za zunanje zadeve
VEČJA VARNOST PRESKRBE S HRANO IN PITNO VODO MED BEGUNSKIM IN LOKALNIM PREBIVALSTVOM V UGANDI NAVKLJUB HUMANITARNIM KRIZAM
Humanitarne krize dvojno prizadevajo Ugando. V zadnjih 20 letih El Niño povzroča okoljsko krizo, okrepljeno v zadnjih 2, ki podaljšuje sušo v deževni dobi in zmanjšuje pridelek, temu pa sledi obdobje močnega deževja in poplav, ki že tako majhen pridelek deloma ali v celoti uniči. Po poročanju FAO vsaj 4 mio Ugandčanov nima prehranske varnosti, 70-80 % otrok trpi posledice prehranskih neravnovesij. Tveganje je večje za ženske samohranilke oz. ženske begunke. Istočasno se Uganda sooča s krizami zaradi človeškega ravnanja, saj je glede na velikost gospodarstva države na 4. mestu po številu beguncev na svetu in v l. 2015 beleži rekorden priliv beguncev. Zaradi podrejenega položaja so bolj podvrženi pomanjkanju prehranske varnosti in dostopa do pitne vode. Med njimi jih več kot 77 tisoč živi v urbanih okoljih, tudi begunci v Ndejje v bližini Kampale, za katere humanitarni sistem ne poskrbi.
Dosegli smo cilj projekta, ki je bil povečati odpornost na krize ter varnost preskrbe s hrano in vodo vsaj 400 osebam v Ndejje. Projekt je tako povečal odpornost begunskega, a tudi lokalnega prebivalstva v Ndejje, predvsem žensk, v bližini glavnega mesta Kampale, ki kronično trpijo za zagotavljanjem osnovnih prehranskih potreb ob vedno daljših sušnih obdobjih. V sodelovanju s partnersko organizacijo Hope of Children and Women Victims of Violence (HOCW) smo jim omogočili gojenje lokalne zelenjave in rejo kokoši (nakup in ureditev zemljišča ter kokošnjaka, usposabljanja za podnebnim spremembam prilagojeno kmetovanje), dostop do pitne vode, jih ozavestili o prehrambnih potrebah in delovanju, ki preprečuje podnebne spremembe in s tem povezane naravne nesreče ter poudarili pomen žensk pri tem. Uporabili smo učinkovit kmetijski pristop za doseganje prehranske varnosti ob odzivu na izzive podnebnih sprememb Climate Smart Agriculture, ki ga spodbuja FAO. Pristop trajnostno zvišuje produktivnost kmetij, se prilagaja in krepi odpornost na podnebne spremembe ter zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Projekt je trajnosten, saj uporabniki še naprej uporabljajo njivo za pridelavo zelenjave, pridelki pa se razdelijo med njih. Prav tako se krepi piščančja farma, ki uporabnikom nudi jajčka. Omogočen je dostop do pitne vode. Usposobljeni zaposleni v HOCW prenašajo svoje znanje na skupnost beguncev, ki se z leti povečuje.
Vrednost projekta: 152.280 EUR
Trajanje projekta: februar 2017–oktober 2019
Sofinancer projekta: Ministrstvo za zunanje zadeve
ZA GLOBALNO BOLJŠI JUTRI
S projektom smo krepili aktivno vlogo NVO s področja MRS in HP pri oblikovanju politik in izvajanju MRS in HP, kar smo dosegli prek naslednjih ciljev:
- povečati poznavanje možnosti za financiranje iz virov izven Republike Slovenije: cilj smo dosegali prek usposabljanj, svetovanj in mentorstev ter priročnikov. NVO smo seznanili z do sedaj neizkoriščenimi viri, jih spodbudili k prijavi na razpis oz. sklad in jih vse do oddaje prijave vodili pri pripravi;
- povečati znanje NVO in omogočiti prenos znanja pri oblikovanju politik MRS in HP na nacionalni in mednarodni ravni: cilj smo dosegali z osredotočanjem na dve ravni, in sicer na konsolidacijo znanj, ki so edinstvena NVO in so koristna za vladni sektor, ter na identifikacijo pomembnih in aktualnih dogodkov s področja MRS in HP na nacionalni in globalni ravni. Pri obeh ravneh smo uporabljali delavnice, pri čemer so te ponekod služile konsolidaciji stališč in/ali medsebojnemu učenju, drugod pa so služile krepitvi strokovnih znanj NVO;
- povečati obveščenost NVO o aktualnem dogajanju in novostih na področju MRS in HP oz. trajnostnega razvoja (na nacionalni in globalni ravni).
Vrednost projekta: 40.000 EUR
Trajanje projekta: april 2016–oktober 2017
Sofinancer projekta: Ministrstvo za zunanje zadeve
