Pozimi 19 stopinj v stanovanju. Odpovedovanje obiskom prijateljev, ker je prevoz predrag. Hoja skoraj eno uro do službe, ker si ne moreš več privoščiti avtomobila.
Analiza projekta ZENPRE kaže, da energetska in prevozna revščina v Sloveniji nista ločena problema. Pogosto se prepletata in najbolj prizadeneta ženske, starejše, mlade ter gospodinjstva z nizkimi dohodki. Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2000 oseb, opozarja, da revščina ni samo vprašanje položnic ali cen goriva. Gre tudi za vprašanje zdravja, dostopa do storitev, socialne vključenosti in občutka varnosti.
Analiza ugotavlja, da so ženske pogosteje izpostavljene tako energetski kot prevozni revščini. Razlogi so povezani z nižjimi prihodki in pokojninami, večjo odvisnostjo od javnega prevoza ter dejstvom, da še vedno opravijo več skrbstvenega dela. Posebej ranljive so starejše samske ženske, vdove in matere samohranilke.
Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da ljudje svojo prikrajšanost pogosto normalizirajo. Osebe z objektivno slabšimi pogoji bivanja ali mobilnosti so svoj položaj pogosto ocenile bolje kot tiste z več materialnimi možnostmi. To odpira vprašanje, kako družbene neenakosti vplivajo na pričakovanja ljudi in na to, kaj sploh še dojemajo kot dostojno življenje.
Med najbolj prizadetimi so tudi mladi med 18. in 34. letom. Visoke najemnine, negotove zaposlitve in slaba dostopnost prevoza pomenijo, da številni živijo v stanovanjih slabe kakovosti, hkrati pa težko dostopajo do službe, storitev ali družbenega življenja.
Starejše dodatno prizadenejo nizke pokojnine, slabša mobilnost in digitalna izključenost. V času, ko je vse več storitev dostopnih predvsem digitalno, lahko že naročanje k zdravniku postane težava.
Raziskava opozarja tudi na pojav t. i. dvojne revščine, ko posameznike hkrati prizadeneta energetska in prevozna revščina. Ljudje zato pogosto zmanjšujejo ogrevanje, manj prezračujejo prostore, se odpovedujejo prevozom ali družabnim dejavnostim. Takšna prilagajanja pa pogosto prikrijejo dejansko stisko.
Avtorice analize poudarjajo, da morajo biti podnebni in energetski ukrepi povezani tudi s socialnimi politikami. Brez tega obstaja nevarnost, da bo zeleni prehod dodatno poglobil obstoječe neenakosti.
Med priporočili analize so bolj dostopen javni prevoz, več podpore za energetske prenove ranljivih gospodinjstev, boljše zbiranje podatkov po spolu in starosti ter večje vključevanje ranljivih skupin v oblikovanje politik.
Analiza je nastala v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga izvajamo skupaj s Focus in Zavod Sopotniki.
Analizo lahko prevzamete na povezavi.