Vloga civilne družbe v post-Cotonou

Postopek oblikovanja EU pogajalskega mandata za novi sporazum med EU ter Afriko, Karibi in Pacifikom (AKP) se počasi zaključjuje. Pogajanja se bodo pričela v drugi polovici letošnjega leta in eden pomembnih vidikov za prihodnost vseh štirih regij bo prostor, ki ga bo sporazum namenjal ne-državnih deležnikom, torej civilni družbi, lokalnim oblastem in privatnem sektorju. O stališču FER na vlogo civilne družbe smo v prvotnem pogledu pisali že februarja letos.

ECDPM v svoji publikaciji o ključnih odločitvah za pogajanja med AKP in EU (Charting the course to 2020: Fundamental choices for the negotiation of a future ACP_EU partnership) sodelovanje med regijami predstavi kot v veliki meri osredotočeno zgolj na države. Sporazum iz Cotnouja, podpisan leta 2000, je sicer v teoriji odprl prostor za sodelovanje ne-državnim deležnikom, a v praksi ni prišlo do velikih sprememb pri delovanju partnerstva. Krčenje prostora za delovanje civilne družbi, kar je bilo očitno razvidno na Vrhu Afrika – EU, je slaba popotnica za prihajajoča pogajanja. Žal za odkritje tovrstnih trendov ni potrebno odditi v Abidjan, civilnodružbene organizacije jih opažamo tudi v Sloveniji in širše v Evropi.

Številni mednarodni in medvladni dokumenti, sprejeti v zadnjem desetletju, ugotavljajo, da odgovornost za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ne sloni le na državah in njihovih vladah, temveč, da bo za doseganje napredka potreben skupen napor vseh deležnikih v družbi. To prizavata tako globalno sprejeta Agenda 2030 kot tudi Evropsko soglasje za razvoj iz leta 2017.

Kar se tiče civilne družbe, mora novi sporazum zagotoviti podporno okolje za njeno delovanje, kot enega izmed razvojnih deležnikov in partnerjev v sporazumu. Prav tako ji morajo biti priznane in primerno podprte vse njene vloge, naj si bodi partnerska v političnih procesih, strokovna, nadzorna ali izvajalska. FER je ministru za razvojno sodelovanje, Andreju Logarju, posredoval priporočila za boljše sodelovanje civilne družbe v post-Cotonou. Ta so bila pripravljena v sodelovanju Concorda, evropske mreže za razvoj in humanitaro, usmerjevalne skupina Odbora civilne družbe za JAES, katere član je tudi FER, ter nekaterimi afriškimi partnerji, ki so aktivni v post-Cotonou procesu.