Home » Veliki razlikovalec

Veliki razlikovalec

Da je pandemija COVID-19, skupaj z ukrepi za njeno zajezitev, predvsem zaprtje javnega življenja in omejevanje socialnih stikov, poslabšala duševno zdravje ljudi, smo že pisali. Pri tem so bolj nastradale osebe, ki so se že pred prihodom virusa soočale s socialnimi, ekonomskimi in drugimi težavami. Med drugim v to kategorijo sodijo tudi ženske.

Kmalu po izbruhu pandemije se je pokazalo, da je smrtnost kot posledica COVID-19 med moškimi večja kot med ženskami. Toda raziskave kažejo, da so in bodo tudi na dolgi rok učinki pandemije v večji meri vplivali na ženske. Pandemija je neenakosti med spoloma razgalila in jih celo povečala. Razlogov za to je več, eden izmed njih je visok delež žensk, zaposlenih v najbolj prizadetih sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, pomoč na domu in zdravstvene storitve. Ob zaprtju gospodarstva so tako številne ženske v turizmu in gostinstvu ostale brez službe. Na drugi strani pa se je obremenitev žensk v visoko feminiziranih poklicih zdravstvene in skrbstvene nege ter maloprodaje znatno povečala.[1]

Istočasno pa so ženske v času zaprtja države, kot posledica spolnih stereotipov in s tem povezanimi družbenimi vlogami, prevzele večji del bremena za šolanje od doma in skrbi za otroke, kot tudi za gospodinjska opravila. Ženske so v povprečju 62 ur na teden posvetile skrbi za otroke, v primerjavi z moškimi, ki so za to opravilo odšteli 36 ur na teden. Poleg tega so ženske še 23 ur na teden namenile gospodinjskim opravilom, moški pa 15 ur. Delu od doma in s tem žongliranjem z vzporednimi zadolžitvami je bilo izpostavljenih 77 % žensk in 66 % moških.[2]

Zaradi dodatnih obremenitev so se ženske neredko odločale za skrajšanje svojega delovnika, koriščenje višje sile zaradi zagotavljanja varstva in izobraževanja otrok ali so celo prenehale z opravljanjem plačanega dela. Rdeča nit vseh teh scenarijev je znižanje osebnih prihodkov žensk. Koronakriza je med celotnim prebivalstvom povečala finančno nestabilnost in tveganje za revščino. V primerjavi z letom 2016, ko se je 16 % žensk in 14 % moških v EU borilo za preživetje, se je julija 2020 ta delež povišal na 24 % žensk in 20 % moških.[3]

Večmesečna zaprtja držav pa so privedla tudi do povečanega nasilja znotraj družine, katerega žrtve so najpogosteje ženske in otroci, povečini deklice, kot tudi starejši ljudje in ljudje z ovirami. Predvideva se, da se je povečalo tudi nasilje nad otroki. Pogosto so prav učiteljice in učitelji tisti, ki zaznajo posledice nasilnih dejanj nad otroki, kar pa seveda ni bilo mogoče odkriti izza računalnikov. Slovenija je sprejela številne ukrepe za preprečevanje in boj proti nasilju v družini, med drugim tudi 24-urno SOS telefonsko linijo, več možnosti svetovanja za žrtve nasilja in širši javnosti poznane točke za prijavo nasilja v lekarnah.[4]

Raziskave[5][6][7] kažejo, da določene razmere delujejo spodbudno na duševno zdravje posameznikov. Med te sodita polna zaposlitev in družine brez otrok. Ko se družini pridružijo novi člani, razmere ostajajo optimalne v primeru zagotovljenega in gotovega varstva otrok ter moških, ki v enaki meri opravljajo skrbstvena in gospodinjska opravila. Povečanje dohodka in polna zaposlitev z visoko ravnijo samostojnosti in čim manj časovnega pritiska tudi pozitivno vplivata na duševno dobrobit. Pomembna sta tudi dobra samopodoba in občutek o uspešnem zadovoljevanju lastnih potreb.

Kaj hitro postane očitno, da so posledice koronakrize prav v vseh vidikih delovale v nasprotno smer spodbudnih razmer za dobrobit žensk; povečala se je njihova brezposelnost, znižali so se prihodki ali pa se je povečala njihova obremenitev, na delovnem mestu in doma. Omenjeno pa je poslabšalo tudi občutek o uspešnem zadovoljevanju lastnih potreb, za katere ni ostalo prav veliko časa, kot tudi dojemanje glede obsega moči, ki jo ženske posedujejo v partnerskem odnosu. Zato raziskave, ki pričajo o 66 % povečanju anksioznosti zaposlenih žensk v ZDA v prvem valu COVID-19 v primerjavi s predhodnimi leti ali o znatnem povečanju anksioznosti, depresiji, osamljenosti, posttravmatski stresni motnji in poslabšanju splošnega občutja med ženskami v prvem valu pandemije v Španiji, ne presenečajo.

Spolnih stereotipov in z njimi povezanih družbenih vlog in pričakovanj se ne da spremeniti čez noč. A prav koronakriza je pokazala, da jih je nujno pospešeno naslavljati in odpravljati, že od malih nog dalje. Nujno je tudi sprejemati ukrepe za zajezitev epidemij, ki razumejo, da spolni stereotipi in norme pomembno krojijo naše življenje in da imajo ženske in moški posledično različne potrebe, možnosti in priložnosti. Prav tako pa bo, ko bo izredno stanje za nami, potrebno analizirati po spolu ločene podatke o vplivu virusa na življenje žensk in moških in sprejeti usmeritve kako ravnati v primeru prihodnjih epidemij. Generalni sekretar organizacije Združenih narodov je namreč opozoril, da bo brez učinkovitega odziva na posledice pandemije in z njo povezanih ukrepov izgubljena generacija napredka in pridobljenih pravic, možnosti ter priložnosti za ženske širom sveta.[8]

Članek je nastal v okviru projekta OZARA »COVID-19 – Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju kot podpora pri blaženju posledic zaradi epidemij COVID-19«, v katerem sodeluje FER. V okviru projekta je nastala tudi Raziskava o vplivu Covid-19 na duševno zdravje žensk in moških ter Smernice za enako obravnavo žensk in moških z duševnimi težavami, namenjene odločevalcem.

[1] European Institute for Gender Equality (2021). Gender Equality and the socio-economic impact of the COVID-19 pandemic. Str. 8 – 9.

[2] European Commission (2021). 2021 report on gender equality in the EU. Str. 21-22.

[3] European Institute for Gender Equality (2021). Gender Equality and the socio-economic impact of the COVID-19 pandemic. Str. 32.

[4] European Commission (2021). 2021 report on gender equality in the EU. Str. 5-6

[5] Rosenfield, S in Smith, D. Gender and Mental health: Do Men and Women Have Different Amounts or Types of Problems? 2012.

[6]Graham, J (2003). Cycles of Development. https://extension.umaine.edu/publications/4427e/

[7] Rogers, S.J. in DeBoer, D.D. Changes in wives’ income: Effects on marital happiness, psychological well-being, and the risk of divorce. Journal of Marriage and Family, 63(2)

[8] United Nations. Generations of progress for women and girls cold be lost to COVID pandemic, UN chief warns. https://news.un.org/en/story/2020/08/1071372