Večja varnost preskrbe s hrano

»Hope of Children and Women victims of violence« (HOCW), partnerska organizacija FER, je v krajevni skupnosti Nakawuka v Ugandi postala lastnica nekoliko več kot 2 hektarjev zemlje. Nakup je prvi korak v okviru projekta »Večja varnost preskrbe s hrano in pitno vodo med begunskim in lokalnim prebivalstvom v Ugandi navkljub humanitrnim krizam«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije. Okoli 70 družinam in s tem več kot 400 osebam bo zemljišče omogočilo večjo prehransko suverenost.

​Prvo deževno obdobje v letošnjem letu v tej osrednji ugandski regiji se je zaradi posledic podnebnih sprememb pričelo z zamudo in trajalo manj časa kot ponavadi, kar je še vedno mnogo bolje kot v nekaterih drugih predelih dežele, kjer ni padla niti kaplja dežja. Zaradi dežja je zemljišče poraščeno z bujnim zelenjem. Po besedah »Volunteer Efforts for Development Concern« (VEDCO), lokalne nevladne organizacije, ki je več kot tri desetletja aktivna na področju krepitve prehranske varnosti v Ugandi, je zemlja prvorazredne kvalitete. Ker se nahaja ob močvirju, bo namakanje možno tudi v sušni dobi, torej bo zemlja lahko obrodila štirikrat na leto.

VEDCO je že pripravil načrt uporabe zemljišča, kjer bodo predvidoma septembra, s pričetkom prihodnje deževne dobe, posadili osnovna živila kot so krompir, koruzo in kasavo, lokalno zelenjavo, med drugim amarant, špinačo in lokalne vrste malancan, ter sadje, na primer banane in papajo. Del zemljišča bo uporabljen za vadbišče, kjer bo VEDCO sprva usposobil zaposlene na projektu, oni pa bodo s podporo VEDCO nadalje usposabljali družine. Usposabljanja bodo potekala v štirih korakih: priprava zemljišča in sajenje, nadzor in obvladovanje bolezni in škodljivcev, žetev ter priprava hrane na zdrav in hranilen način. Družine se bodo tudi naučile kako delati svoja semena.

Pri vseh štirih korakih bo upoštevan vidik spola. Tekom prvega usposabljanja FER-ovk v tem triletnem projektu, namenjenega zaposlenim HOCW, je do izraza prišel velik pomen spolnih vlog, ki veliko prispevajo k slabim prehranjevalnim vzorcem v družbi. Ker ženske poleg pogostega dela v neformalnem sektorju, ki lahko pomeni tudi edini vir prihodka za družino, večinoma same skrbijo za neredko veliko število otrok, može in gospodinjska opravila, jim za uvajanje novih prehranjevalnih navad zmanjka časa, saj so te pogosto povezane z dodatnim trudom in podaljšanim kuhanjem. Prav tako so moški tisti, ki najpogosteje jedo več in bolj hranljivo hrano od žensk, naj si bodi nosečih ali doječih, in otrok. Visoka rodnost še dodatno znižuje količino in kvaliteto hrane. Poleg spolnih vlog so pomanjkanje denarja in s tradicijo povezana prepričanja elementi, ki močno vplivajo na prehransko in hranilno varnost družin.

Leta 2019 bodo družine pričele rediti tudi kokoši. Projekt želimo zaključiti na način, ki bo iz različnih razlogov presegel naslednji tradicionalni prepričanji: piščanec se vedno je ločeno od druge hrane, saj je tako drag in visoko cenjen ter ženske ne smejo jesti jajc in piščanca.