Sonaravne rešitve in vidik spola – ponovno iskanje povezav

Kako so enakost spolov, družbena pravičnost in okolje povezani? Mnogi bi to vprašanje zastavili drugače: res mislite, da med omenjenimi kategorijami obstaja kakršnakoli povezava?

FER se s temi vprašanja ubada že vrsto let, bodisi v Albaniji, Ugandi ali v Evropski uniji (EU). V slednjih državah v okviru evropskega projekta MULTISOURCE iščemo povezave med sonaravnimi rešitvami za upravljanje z vodami, enakostjo spolov in družbeno pravičnostjo. Ker je pregled obstoječe literature pokazal, da predvsem v državah Globalnega Severa tem vprašanjem ne posvečamo veliko pozornosti, smo potrditev poskušali najti v novi raziskavi. Ta se je osredotočila na urbano kmetovanje, ki je tudi ena izmed oblik sonaravnih rešitev, ki je tesno vezana na upravljanje z vodami, zato predstavlja zanimiv primer raziskovanja odnosa med okoljskimi in družbenimi vidiki sonaravnih rešitev.
Cilj raziskave je bil preučiti, na kakšen način vključevanje vidika spola vpliva na družbeno pravičnost in prehransko suverenost v urbanem kmetovanju. Raziskava je bila izvedena v Kataloniji v sodelovanju z ekofeministično organizacijo Arran de Terra in Univerzo v Gironi. Avgusta in septembra 2023 je bilo s tem namenom izvedenih 11 intervjujev v 6 različnih urbanih vrtovih, in sicer na podlagi vnaprej usklajenih vprašalnikov, ki so zagotavljali primerljivost rezultatov. Pogovori so se osredotočili na dva vidika, in sicer na način delovanja urbanih vrtov in raven avtonomnosti njihovih uporabnikov ter na raven in načine vključevanja vidika spola in raznolikosti v načrtovanje in vodenje vrtov.
Intervjuji so bili izvedeni v dveh različnih oblikah vrtov: skupnostnih, katerih glavni cilj je pridelava hrane, in socialnih, katerih cilj je v prvi vrsti zagotavljanje socialne kohezije. Raziskava je pokazala, da se načini upravljanja dveh vrst vrtov zaradi njihovega primarnega namena med seboj razlikujejo, prav tako se razlikuje izbor uporabnikov, ki v primeru socialnih vrtičkov stremi k čim večji raznolikosti na podlagi starosti, spola, migrantskega statusa ali telesnih zmožnosti.
Le eden od vrtov je imel formalne smernice za vključevanje vidika spola, ki pa niso bile prenesene v prakso, torej nobeden od vrtov ni načrtno in aktivno zasledoval ciljev enakosti spolov. V skupnostnih vrtovih so ženske neredko prevzele vodstvene funkcije, spodbujale različne pobude in skupnostno delovanje, medtem ko so moški povečini obdelovali svoje vrtičke. Ne glede na to, da so bile ženske bolj proaktivne za dobrobit vseh, so se ponekod pojavili dvomi v njihovo sposobnost kmetovanja, ki naj bi bilo tradicionalno moško delo, kot tudi v njihove vodstvene zmožnosti. Čeprav so ženske in moški opravljali različna dela, je bila skrb za gredice in družbene vidike v večji meri pripisana ženskam, aktivnosti kot so izgradnja in vodenje pa moškim. Obstoj tovrstnih prepričanj je v manjši meri možno pripisati tudi dejstvu, da so mnogi med uporabniki starejši, kjer so tradicionalne delitve vlog še vedno bolj prisotne.
V socialnih vrtovih je bil omenjen le en primer diskriminatornega obnašanja, torej je obstoj spolnih stereotipov in tradicionalnih vlog bil v bistveno manjši meri prisoten. Kjer so urbani vrtovi priznavali in pri izvajanju svojih aktivnosti upoštevali realnost, da je moč neenakomerno porazdeljena med različnimi družbenimi skupinami, je bilo torej zaznati večjo družbeno pravičnost in manjše reproduciranje neenakosti med spoli.
Namen raziskave je bil ponuditi dokaze, da vključevanje vidika spola pozitivno vpliva ne le na delovanje sonaravnih rešitev, temveč tudi na družbeno pravičnost. Žal pa je tudi ta raziskava potrdila pregled obstoječe literature, ki je pokazal, da vidik spola skoraj v vseh primerih ni vključen v razmislek pri načrtovanju in uresničevanju sonaravnih rešitev. To le potrjuje zaključek, da je potrebno nadaljevati z analiziranjem povezav med vidikom spola, družbeno pravičnostjo in sonaravnimi rešitvami v državah Globalnega Severa.

 

         

Oznake: