Enakost spolov je pogosto spregledan, a ključen del pri oblikovanju javno-zasebnih partnerstev. Ko javni organi v svoje politike, investicije in sodelovanja z zasebnim sektorjem vključijo načela enakosti, ustvarjajo storitve in rešitve, ki so pravičnejše, bolj vključujoče in bolj odzivne na potrebe celotne družbe.
V okviru projekta MULTISOURCE smo zato pripravili praktične smernice za javne organe, ki želijo v okviru javno-zasebnih partnerstev sistematično upoštevati vidik spola.
Prvi korak: spremembe v javnem sektorju
Da lahko zasebni sektor resnično prispeva k spodbujanju enakosti spolov, mora javni sektor najprej urediti svoje notranje okvire. To pomeni, da javne ustanove okrepijo politike, prenovijo organizacijske strukture, zagotovijo ustrezne vire in okrepijo mehanizme za podporo enakosti.
Takšne spremembe se lahko začnejo z uvedbo akcijskih načrtov za enakost spolov, rednim usposabljanjem zaposlenih, vključevanjem strokovnjakov_inj za enakost ter vključevanjem vidika spola v proračun. Ključno pa je tudi širše razumevanje ovir – na primer, kako pomanjkanje vrtcev vpliva na zaposlovanje žensk – in vključevanje rešitev, ki naslavljajo te izzive.
Javne institucije lahko s podjetji sodelujejo tudi neposredno, na primer z oblikovanjem seznamov podjetij v lasti žensk, s povezovanjem s strokovnjaki_njami za enakost spolov ali z omogočanjem usposabljanj za bolj vključujoče delovanje. Hkrati lahko podjetja, ki se posebej trudijo na tem področju, dodatno spodbudijo – s prednostjo pri javnih naročilih, dostopom do mikrokreditov, usposabljanji ali celo davčnimi spodbudami.
Drugi korak: odgovornost zasebnega sektorja
Zasebni sektor ima pri doseganju enakosti ključno vlogo. Podjetja, vključena v javno-zasebne partnerske projekte, morajo razmišljati, kako njihovi izdelki, storitve in delovanje vplivajo na različne skupine ljudi – in to upoštevati pri načrtovanju in izvajanju projektov.
To vključuje poglobljeno analizo z vidika spola, ki pokaže, kako projekt različno vpliva na ženske in moške ter katere potrebe in prednosti je treba upoštevati. Pomembna je tudi uporaba vključujočega jezika ter zagotavljanje enakih možnosti za sodelovanje – na primer z določanjem minimalnih deležev za vključevanje žensk v projektne ekipe, še posebej na področjih, kjer so tradicionalno manj zastopane.
Pri manjših podjetjih je te zahteve mogoče poenostaviti, če pri projektu sodeluje strokovnjak_inja za enakost spolov – bodisi s strani javnega organa ali zasebnega izvajalca_ke.
Dodatno lahko javne ustanove v postopke javnega naročanja vključijo spodbude in omejitve: ponudniki, ki so kršili obveznosti glede enakosti spolov, so lahko izključeni iz postopka, medtem ko tisti, ki predložijo dober načrt za enakost spolov ali izkažejo sodelovanje s strokovnjaki_njami, pridobijo dodatne točke.
Gre za praktično naravnan dokument, ki vsebuje konkretne kazalnike, primere iz prakse in smernice za vključevanje enakosti spolov v razpisne dokumentacije v javno-zasebnih partnerskih projektih. Namenjen je predvsem odločevalcem v javnem sektorju, ki delujejo na področju sonaravnih rešitev (NBS), vendar so priporočila uporabna tudi širše – povsod tam, kjer javne ustanove sodelujejo s podjetji pri zagotavljanju storitev in infrastrukture.
