Selitve posameznikov in narodov zaradi degradacije okolja

  • Okolje

Znanstveniki v »Stockholm Resilience Centre« so odkrili, da so okoljske spremembe v zadnjih 60 letih večje kot v 10.000 letih pred tem – urbano prebivalstvo se je povečalo sedemkrat, raba primarne energije petkrat, porabimo osemkrat več gnojil kot leta 1950. Posledice degradiranja zemlje, krčenja gozdov, prekomernega ribolova, emisij toplogrednih plinov so bile včasih lokalizirane, sedaj pa je to globalen pojav. Vodja raziskave, prof. Steffen, meni, da nas ekonomski sistem sili v nevzdržno prihodnost.

Okoljske spremembe bodo vplivale tudi na migracijske vzorce, in sicer na več načinov:

  • Dolgotrajne okoljske spremembe, na primer suše ali poplave, lahko zmanjšajo možnosti za preživetje, še posebej v predelih, ki so odvisni od kmetijstva, zato se bo tamkajšnje prebivalstvo selilo na področja, ki jim bodo nudila boljše možnosti za življenje.
  • Boj za vedno bolj redke vire bo lahko privedel do povečanja (notranjih in mednarodnih) konfliktov.
  • Zaradi taljenja ledenikov in dvigovanja gladine morja bo morda potrebno izseliti nizko ležeča in obalna območja.

Na krajši rok bodo posledice ponavljajočih se ekstremnih vremenskih pojavov uničevale možnosti za preživetje in s tem vodile do začasnih ali dolgoročnejših selitev. Vsak od zgoraj naštetih pojavov ločeno morda ni odločujoč za okoljske migracije, toda za posameznike, ki že v osnovi živijo v težkih ekonomskih ali socialnih razmerah, znajo migracije predstavljati edina možnost prilagajanja na okoljske spremembe.

Zaradi vedno večje okoljske degradacije je moč pričakovati vedno več okoljskih migrantov. Toda kategorija »okoljski migrant« še ne obstaja, zato ostajajo še vsa vprašanja odprta: Bodo posamezniki, ki bodo bežali pred okoljskimi spremembam, begunci ali migranti? Ali bodo to posamezniki ali množične skupine ljudi, na primer v primeru izginjanja otoških držav? Kdo in na kakšen način jim bo nudil zaščito – zaščito pred posledicami dejanj, za katera odgovarja človeštvo?

Z namenom iskanja odgovorov na ta in druga vprašanja, bo FER v sodelovanju s Humanitasom in Umanotero januarja 2017 organiziral delavnico, o kateri vas bomo v decembru podrobneje obvestili. Vabljeni!