V okviru projekta Refleksije mladih o enakosti spolov v svetu smo v zadnjem letu skupaj z Zavodom Nefiks izvedli štiri dogodke, na katerih smo se srečevali z mladimi različnih starosti, od srednješolcev do študentov. Vsakič smo se dotaknili podobnih vprašanj o enakosti v svetu, stereotipih in privilegijih v Sloveniji, a odgovori in razmisleki so bili drugačni, odvisno od tega, ali smo se pogovarjali s petnajstletnikom_ico ali devetindvajsetletnikom_ico, saj mladi na iste teme gledajo drugače glede na svoje izkušnje, okolje in življenjsko obdobje.
Projekt temelji na ideji odprtega dialoga in vključevanja različnih glasov. Z interaktivnimi karticami, smo spodbujali razmislek in dali prostor mladim, da postavljajo vprašanja in odpirajo prostor za mnenja, ki jih redko slišimo, a jih družba nujno potrebuje.
Na prvem dogodku, Veseli dan prostovoljstva, smo se skupaj z Zavodom Nefiks ustavili na Prešernovem trgu in odprli pogovor o vprašanjih, ki se zdijo preprosta, a pogosto razkrivajo veliko o naši družbi. Mladi so razmišljali o tem, kateri spolni stereotip jih moti, kakšne privilegije imajo, ker živijo v Sloveniji in ne kje drugje na svetu, in kako družbene oznake vplivajo na njihovo doživljanje enakosti. Pogovori so pokazali, da so mladi pripravljeni razmišljati kritično in osebno, če le dobijo priložnost za odprto razpravo.
Na festivalu LUPA smo nadaljevali z vprašanji, ki so pogosto prezrta v vsakdanjih pogovorih. Mladi so odgovarjali na vprašanja, kot so Kaj pomeni imeti spolne privilegije? in Kateri stereotipi so ti najbolj odveč?. Na interaktivnih karticah so pustili zapise, ki so razkrivali iskrene poglede na družbene razlike. Znotraj Slovenije in med državami. Dogodek je pokazal, da pogovor o enakosti spolov ne zahteva veliko, le prostor, kjer lahko vsak pove svoje mnenje brez strahu pred obsojanjem.
Na Stični mladih smo se srečali predvsem s srednješolci_kami, ki so razmišljali o tem, kako zaznavajo razlike med spoloma v svojem vsakdanjem življenju. Debatirali smo o vplivu stereotipov na odnose, izbiro študija in samozavest, pa tudi, če se dekleta in fantje, na primer v Ugandi, kjer je FER dejaven, na enak način kot v Sloveniji spoprijemajo s temi vprašanji.
Na četrtem dogodku, ki je potekal v Mestni knjižnici Ljubljana, smo se pogovarjali s študentkami in študenti. Razprava se je vrtela okoli vprašanja, kako mladi odrasli zaznavajo spolne stereotipe v izobraževalnem procesu, na trgu dela in v medsebojnih odnosih. Študentke so pogosto poudarile, da se z določeno obliko stereotipov srečujejo vsakodnevno, medtem ko so študenti pogosteje menili, da razlik v njihovem okolju ni. Prav te razlike v zaznavanju so odprle zanimive razmisleke o tem, kako različno mladi razumejo pojem enakosti in kako pomembno je, da o tem govorimo skupaj. In kako bogat bi šele bil pogovor, če bi se v isti sobi lahko družili mladi iz Slovenije in Ugande.
Na vseh štirih dogodkih smo opazili, da se mladi različnih starosti in okolij stereotipov zavedajo na zelo raznolike načine. Dekleta pogosto hitreje prepoznajo neenakosti in stereotipe, ki jih obkrožajo, medtem ko imajo fantje s tem več težav in pogosto menijo, da teh razlik v njihovem okolju ni. Ti pogovori so dragoceni, ker razkrivajo, kje se začne razumevanje enakosti, v poslušanju, pogovoru in odprtosti do drugačnih izkušenj.
Z interaktivnimi karticami, pogovori in refleksijami ustvarjamo prostor, kjer se lahko vsak posameznik_ica izrazi, ne glede na spol, izkušnje ali ozadje. S tem korak za korakom razbijamo stereotipe in krepimo zavedanje, da ima vsak glas svojo vrednost.
