Home » Razvoj

Razvoj

Ana razmišlja

Razvoj. Postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike. Tako piše v Franu, slovarju slovenskega jezika.

Pravijo, da so spremembe edina stalnica v življenju. Temu delu definicije torej ni moč oporekati. Pri iskanju popolnejših in dovršenih oblik, takih z manj napakami ali pomanjkljivostmi, pa se že malce zaplete. Kaj je pravilno in nepravilno pri računanju ali slovnici je znano. Toda kakšna je pravilna oblika razvoja?

Ali biti razvit pomeni imeti na voljo vse, kar ti srce zaželi – najnovejšega BMW-ja, vikende in počitnice, preživete v Parizu, na Maldivih ali na jahti ter najnovejšo kolekcijo top modnih oblikovalcev? Ali se definicija vrti okoli pitne vode, neokrnjene narave, vsem dosegljivega zdravstvenega in izobraževalnega sistema? Ali pa je ključni element razvoja skokovita gospodarska rast? Kaj je popolnejše, bolj brez napak? Obstaja kdo, ki je pristojen enoznačno odgovoriti na to vprašanje?

Gledano z vidika realpolitike, ki v veliki meri temelji na moči, pragmatičnih in stvarnih dejavnikih, imajo veliko besede pri definiranju pravilnega razvoja tisti, ki držijo vajeti v rokah. V mednarodnih odnosih pri tem še vedno prevlada Zahod, ki svoj model razvoja izvaža širom sveta. Počasi, vendar vztrajno, mu pri tem dela konkurenco Kitajska, ki predstavlja alternativni model razvoja. Zahod se sicer zgraža nad tem modelom, ker ni demokratičen in ne spoštuje človekovih pravic, njegov edini cilj pa je gospodarska rast. In izključno s tem namenom tudi izkorišča afriški kontinent in njegove naravne vire.

Za razliko od Zahodnega modela, ki spodbuja pravice žensk, etničnih, verskih in drugih družbenih manjšin. Izgradnjo šol, vodnjakov in tovarn za lokalno prebivalstvo. In čistih tehnologij. V letu 2020 je uradna razvojna pomoč za celoten afriški kontinent znašala 48 milijard dolarjev. A kaj, ko so nezakoniti kapitalski tokovi iz Afrike v istem letu znašali 88,6 milijard dolarjev. V čigavih žepih se znajdejo, je težko izslediti, vendar večinoma odidejo nazaj v t.i. razvite države in davčne oaze.

Zato je morda poleg vprašanja kaj je razvoj na mestu tudi vprašanje komu je ta namenjen. So cilji trajnostnega razvoja, sprejeti leta 2015 po večletnih pogajanjih v okviru Združenih narodov iskrena globalna želja? Ali se lahko večji del sveta, tako imenovan globalni jug, razvije – po kateremkoli modelu – do ravni, kjer bo revščina izkoreninjena, svoboščine in pravice pa bodo uživali vsi? In če se to uresniči, kakšna bo usoda tistih, ki so sedaj že razviti? Sta gospodarska rast in razvoj neomejena?

Kot ni enoznačnega odgovora na to, kaj je pravilno in brez napak, tudi ni enoznačnega odgovora na številna zastavljena vprašanja. A verjetno drži, da razvoj, ki ni pridobljen na račun dobrobiti ali pravic drugega, ni v nasprotju s splošnim dobrim. Toda v nasprotju ne sme biti tudi z omejitvami, ki nam jih postavlja narava, pa čeprav jih že desetletja ignoriramo in še kar, naivno, mislimo, da bodo nam, morda ne nujno vam, novi izumi še nadalje omogočali neomejeno rast. Počasi, a vztrajno se približujemo točki, ko se ne bomo več mogli spraševati kateri razvoj je popolnejši, temveč bomo le še iskali načine za odpravljanje naših napak in pomanjkljivosti.

Avtorica: Ana Kalin

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 
Oznake: