Ljubljana, mirno in očarljivo mesto, deluje kot slika, poslikana z lučjo in zelenjem, varovana z mitskim zmajem ter pod nadzorom grajskih utrdb, ki z veličastno spokojnostjo zrejo proti obzorju. V tem slikovitem evropskem mestu je bil moj prvi obisk globoka in bogata izkušnja, prežeta z neprecenljivo človeško in intelektualno dimenzijo.
Dejavna vključenost v javno in humanitarno delo zahteva stalno učenje ter izmenjavo izkušenj, kar sta ključna dejavnika pri gradnji učinkovitejših partnerstev za spopadanje s skupnimi globalnimi izzivi. V času našega bivanja smo se udeležile več srečanj z različnimi institucijami, med drugim z organizacijo Šentprima in Društvom SOS telefon, Zavodom Pelikan, Društvom Nova Zemlja in organizacijami, ki se poslužujejo okoljskih pobud na načelih trajnostnega razvoja ter organizacijami in podjetji, ki izvajajo vključujoče politike zaposlovanja in integracije oseb z invalidnostjo.
Kljub geografski oddaljenosti in kulturnim razlikam smo spoznali, da nas povezuje globoka in obsežna človečnost. Prav ta skupna osnova je predstavljala navdihujočo iztočnico za plodno izmenjavo znanja in izkušenj – še posebej pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so marginalizacija, diskriminacija in vprašanja socialne pravičnosti.
Eden najbolj izjemnih trenutkov našega obiska v Sloveniji je bilo srečanje z dijaki in dijakinjami Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. To je bilo bogato in navdihujoče srečanje z mladimi, ki predstavljajo naslednjo generacijo – prihodnost, ki si jo želimo in za katero si prizadevamo tako v Afriki kot v Evropi, da bi skupaj gradili bolj uravnotežen, pravičen in miren svet.
Srečanje in delavnice, ki jih je v dveh razredih pripravila profesorica Andreja Vidmar, so bile posebej živahne in polne energije. Združile so afriške begunske ženske iz območij, prizadetih s konflikti, ter dijake in dijakinje, ki odraščajo v stabilnem okolju z razvitim izobraževalnim sistemom. Intenzivnost vprašanj in globina razprav sta razkrili izjemno odprtost in zanimanje dijakov za ključna humanitarna vprašanja.
Pogovori so segali od preprostih kulturnih tem – kot so razlike v prehranskih navadah in življenjskem okolju med obema kontinentoma ter podobnosti v interesih mladih za glasbo in družbena omrežja, predvsem TikTok – do zahtevnejših tem, kot so:
- konflikti v Afriki, zlasti genocid v Ruandi in njegovi vplivi na begunske skupnosti,
- enakost spolov in primerjava njenega uresničevanja v Sloveniji ter begunskih skupnostih v Ugandi,
- človekove pravice in njihovo spoštovanje v območjih konfliktov,
- rasizem in izzivi, s katerimi se soočajo manjšine v različnih državah.
Delavnice so odprle širok prostor za razmislek in utrdile spoznanje, da je dialog med mladimi z različnimi ozadji ključni korak k gradnji sveta večjega razumevanja in solidarnosti.
Takšna srečanja ne bi smela ostati samo kot enkratni dogodki. Postati bi morala trajnostni pristop k kulturni in izobraževalni izmenjavi med mladimi. Šole in civilnodružbene pobude bi morale imeti ključno vlogo pri spodbujanju teh stikov ter njihovi nadgradnji v okviru izobraževalnih in razvojnih projektov, ki spodbujajo medsebojno razumevanje in zmanjšujejo nevednost ter škodljive stereotipe.
Avtorica: Ramia Rahama Spahelkhier Fadlemawal (Kandaakiat Organization for Women Empowerment and Development – KOWED)
Za vsebino je odgovorna izključno avtorica in ne odraža nujno stališč financerjev.
