Martin Lukacs, neodvisni novinar iz Kanade, je za The Guardian napisal zanimiv članek, v katerem razmišlja o vplivu neoliberalizma na boj s podnebnimi spremembami. Po njegovem mnenju nagovarjanja k individualnem angažmaju na področju boja s podnebnimi spremembami, ki so prisotna v oglasih korporacij, šolskih učbenikih, kampanjah t. i. mainstream okoljevarstvenih skupin itn., za nas kot družbo ne prinesejo pravih rezultatov, saj medtem ko si vsak od nas prizadeva, da bi živel čim bolj okolju prijazno, korporacije fosilnih goriv svobodno nadaljujejo z onesnaževanjem. Zato ni presenečenje, da razčlenitev izvora emisij ogljika od leta 1988 potrjuje, da je samo 100 korporacij odgovornih za kar 71 % teh emisij.
Avtor članka prav tako poudarja, da moramo ljudje trošiti manj, iznajti nizkoogljične alternative, torej graditi trajnostne kmetije, iznajti ustreznejše rešitve za skladiščenje baterij in akumulatorjev, razširjati t. i. zero-waste metode. Toda individualne odločitve bodo dobile pravi pomen šele takrat, ko bo ekonomski sistem vsem zagotavljal izvedljive, okolju prijazne možnosti. Samo množična gibanja lahko spremenijo način reševanja podnebne krize in ne individualno ravnanje.
Lukacs ob zaključku izpostavlja nenehen vzgib ljudi, da se združujejo, in da se kolektivni duh vrača tudi na politični parket. Vsak od nas naj se torej v vsakdanjem življenju obnaša odgovorno do soljudi in planeta, vendar naj se na tem področju angažira tudi na kolektivni ravni.
