V skupnostih na obrobju Kampale podnebne spremembe niso nekaj oddaljenega ali abstraktnega. Kažejo se v vsakdanjih odločitvah, kaj bo danes na krožniku, ali bo jutri dovolj hrane, in kako preživeti, ko pridelki niso več zanesljivi. Prav na tem presečišču, med podnebjem, revščino in neenakostjo deluje projekt Oskrba s hrano in vodo ter krepitev žensk v času podnebnih izzivov, ki ga v Ugandi izvajamo skupaj s partnerskimi organizacijami HOCW, REAL in KOWED. Namesto enkratne pomoči projekt gradi nekaj bolj dolgoročnega – znanje, ki ostane.
V Ndejjeju je 75 žensk z našo pomočjo vzpostavilo lastne vrtove. Najprej so prejele osnovni material, kot so sadike, zemljo in orodje, nato so sledila redna usposabljanja in terenski obiski. Na teh smo se učili o urbanem kmetovanju, hidroponiki, vertikalnem gojenju rastlin, pa tudi o tem, kako ohraniti rodovitnost tal v spremenjenih okoljskih razmerah. Vrtovi tako niso postali le vir hrane, temveč prostor učenja, eksperimentiranja in izmenjave znanja.
Podoben premik se je zgodil tudi v Kabowi, kjer so udeleženke poleg pridelave razvijale še podjetniške veščine. Kako načrtovati pridelek, kako ga prodati, kako najti kupce. Za mnoge je to pomenilo prvi lasten dohodek in danes zaslužijo med 15.000 in 40.000 ugandskimi šilingi, kar v lokalnem kontekstu pomeni pomemben korak k finančni samostojnosti.
Projekt pa ni ostal le pri tradicionalnem kmetijstvu. Sto udeležencev se je vključilo v program gojenja gob, ki ponuja nove možnosti za zaslužek v okoljih, kjer je prostora za klasično kmetovanje malo. Udeleženci so poleg osnovnega znanja o pridelavi prejeli tudi podporo v obliki materialov, kot so gobove spore, substrat in oprema za vzpostavitev proizvodnje. Pomemben del usposabljanj je bil namenjen učenju prodaje gob ter kako gobe predelati, shranjevati in pripraviti za trg, da dosežejo višjo ceno. S tem se je za mnoge udeleženke odprla možnost prehoda iz pridelave za lastne potrebe v manjše podjetniške dejavnosti.
Del projektnih aktivnosti je bil posvečen tudi prehrani. V delavnicah so se ženske učile, kako iz lokalno dostopnih sestavin pripraviti uravnotežene obroke, posebej pomembne za nosečnice in otroke. Priprava hrane je postala skupna aktivnost, prostor srečevanja in izmenjave pa tudi prostor, kjer se znanje prenaša naprej, z ene generacije na drugo.
Ob tem smo nadgradili tudi proizvodnjo eko briketov, ki je bila vzpostavljena že v prejšnjem projektu. Nova oprema je omogočila hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo ter vključitev več žensk. S tem se zmanjšuje odvisnost od lesa kot vira energije, hkrati pa so s prodajo briketov dobile dodaten vir prihodka.
Čeprav se projekt na prvi pogled ukvarja s hrano, v resnici odpira širše vprašanje, kako v času podnebnih sprememb graditi stabilnost tam, kjer so razmere najbolj negotove. Za številne vključene ženske to pomeni premik od vsakodnevnega boja za preživetja k večji predvidljivosti, od odvisnosti k večji avtonomiji. To pa ustvari okolje, v katerem se lahko začnejo tudi širše družbene spremembe.
Projekt sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
