Home » Mir in varnost – kaj pa ženske?

Mir in varnost – kaj pa ženske?

Slovenija je v procesu sprejemanja drugega akcijskega načrta za izvajanje resolucij Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2018-2020. Čas za oddajo pripomb in predlogov na osnutek akcijskega načrta je do 23. februarja 2018.

Po besedah nacionalnega koordinatorja za to področje, ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), je cilj novega načrta nadalje prispevati k mednarodnim aktivnostim za doseganje enakosti spolov na področju miru in varnosti, kot tudi na področjih, ki so z njimi povezana, na primer razvojno sodelovanje, humanitarna pomoč, človekove pravice in vladavina prava.

Enakost spolov je že vrsto let zunanjepolitična prioriteta Slovenije, predvsem na večstranski ravni, od leta 2010 dalje pa tudi v razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Glede na relativno dober položaj Slovenije na področju enakosti spolov, je takšna odločitev tudi smotrna. Še vedno pa v zunanji politki temelji v preveliki meri na deklarativni ravni, zaostaja pa na izvedbeni. Na področju razvojnega sodelovanja je tako Slovenija v letu 2016 le 16 % svojih bilateralno programiranih sredstev namenila za krepitev enakosti spolov.

Po mnenju FER mora Slovenija preiti od besed k dejanjem, kar je bila tudi ena od pripomb, ki smo jih podali na osnutek drugega akcijskega načrta. To velja ne le za področje žensk, miru in varnosti, temveč za enakost spolov in krepitev vloge žensk na splošno. Za to so potrebna sredstva in opredeljena proračunska postavka je tudi eden od elementov, ki so ga Norvežani prejšnji teden izpostavili na strokovnem posvetu v Ljubljani kot enega od predpogojev za spodbujanje agende žensk, miru in varnosti. Preostali elemente, ki so jih našteli za uspešno uresničevanje akcijskih načrtov na tem področju, so bili: določitev prioritet in časovnice; jasna opredelitev nosilca/ev odgovornosti za njihovo uresničitev; razmislek glede nacionalnih prednostiin šibkosti; realno zadani cilji ter; nadzor in evalvacija.

V FER smo prepričani, da se Slovenija s svojo dediščino in relativno dobrimi kazalniki glede enakosti spolov lahko kvalitetno vključi v mednarodne napore za izboljšanje stanja na tem področju. Dosedanji napori so bili nedvomno dobri, a vedno ostaja prostor za izboljšave. Na prvem mestu je potrebno okrepiti lastništvo MZZ, državne uprave in odločevalcev nad prioritetnim področjem enakosti spolov. Šele takrat bo možno sprejeti sistemske rešitve, ki bodo nosilcem aktivnosti in njihovim izvajalcem omogočile dolgoročno, vzdržno in profesionalno uresničevanje zadanih ciljev. Brez rezerviranih finančnih sredstev tudi ne bo moč dosegati napredka pri uresničevanju enakosti spolov in vključevanja žensk v procese oblikovanja in vzdrževanja miru. Ob tem pa pomembno vlogo igrajo merljivi kazalniki, ki omogočajo sprotno preverjanje in nadgrajevanje delovanja.

Pomembno sporočilo s strokovnega posveta je, da navkljub v povprečju povečenega deleža žensk v procesih odločanja v Evropi, temu ni sledila večja moč žensk v družbi. Zgodovina kaže, da vključevanje žensk v procese oblikovanja miru poveča možnost ne le sklenitve mirovnega sporazuma, temveč tudi ohranjanja mira. Zelo relevantna informacija v vedno bolj turbulentnih časih današnjega sveta.