Uganda, svetilnik upanja za več kot 1,5 milijona beguncev, še naprej izkazuje izjemno gostoljubje. Kljub temu pa pomanjkanje pomoči za mnoge, zlasti ženske in otroke, ki živijo zunaj formalnih begunskih naselij, povzroča ranljivost za lakoto, revščino in nasilje na podlagi spola (GBV). V organizaciji Hope of Children and Women Victims of Violence (HOCW) smo iz prve roke videli, kako boj za prehransko varnost neposredno povečuje tveganja izkoriščanja in zlorab. Ko so družine prisiljene sprejemati nemogoče odločitve, pogosto ženske in otroci nosijo največjo breme.
Poziv k dejanju za nevladne organizacije in vlade
Rešitev te krize leži v sodelovalnem in dostojanstvenem pristopu. Nevladne organizacije, civilna družba in vlade se morajo združiti, da zgradijo močno socialno mrežo za begunske družine. To pomeni, da je treba preseči zgolj nujno pomoč in ustvariti trajnostne, dolgoročne sisteme, ki opolnomočijo skupnosti. Ključni ukrepi vključujejo:
- Vzpostavljanje trajnostnih sistemov za hrano, vodo in sanitarno oskrbo: vlaganje v podnebno odporne agro-ekosisteme (kmetijstvo prilagojeno podnebnim spremembam), skupnostno upravljane banke semen in male projekte reje živali, da bodo begunci_ke lahko preživljali sebe in svoje družine.
- Ustvarjanje varnih prostorov: vzpostavitev zavetišč in centrov za psihosocialno podporo, ki nudijo življenjsko pomoč preživelim nasilje.
- Integracija vidika spola in zaščite: vnašanje vidika spola in zaščite v vse humanitarne in razvojne programe.
- Spodbujanje samostojnosti: opolnomočenje beguncev_k s poklicnim usposabljanjem, finančno pismenostjo in dejavnostmi za ustvarjanje dohodka.
- Zagovorništvo za spremembe: izvajanje kampanj za ozaveščanje, ki naslavljajo škodljive spolne stereotipe in spodbujajo preprečevanje nasilja na lokalni ravni.
- Upravljanje z vodo in sanitarne rešitve
- Zdravstvene in socialne storitve
Lekcije iz projekta “Več hrane in manj nasilja”
V zadnjih treh letih je projekt “Več hrane in manj nasilja” organizaciji HOCW jasno pokazal učinkovitost celostnega pristopa. V Ndejjeju smo dosegli več kot 400 ranljivih družin in 2.600 posameznikov_ic, tako da smo združili prehransko varnost s programi zaščite in opolnomočenja. S podporo FER smo uspeli:
- Vzpostaviti prehransko varnost: zagotovili smo zemljo za kmetijstvo prilagojeno podnebnim spremembam, zgradili rastlinjake, drevesnice in skladiščne objekte za podporo trajnostni proizvodnji hrane. Projekt reje piščancev je ženskam omogočil varčevanje ter boljšo prehransko oskrbo družin.
- Nuditi življenjsko pomoč preživelim nasilje: zgradili smo prvo varno hišo v Ndejjeju, ki žrtvam nasilja ne ponuja le zavetja in oskrbo, temveč tudi poklicno usposabljanje za ponovno izgradnjo življenja.
- Izvajati sistemsko preprečevanje: oblikovali smo psihosocialne podporne skupine in usposabljali mlade o spolnih in reproduktivnih pravicah (SRHR). V dialoge smo vključili tudi moške, da naslavljamo in preprečujemo nasilje na podlagi spola pri izvoru.
- Spodbujati zagovorništvo skupnosti: s pomočjo dramskih predstav, debat, športa in medijskih kampanj smo dosegli tisoče ljudi, jih seznanili z vprašanji enakosti, zaščite in odpornosti ter mobilizirali skupnost, da vsak lahko postane aktivni udeleženec_ka pri zagotavljanju lastne varnosti.
Pogled naprej
Čeprav se projekt “Več hrane in manj nasilja” zaključuje, delo še zdaleč ni končano. Begunska kriza se nenehno spreminja, potrebe žensk in otrok pa ostajajo. Uspehi v Ndejjeju dokazujejo, da lahko integriran, celosten model učinkovito zmanjša nasilje in ranljivim družinam zagotovi orodja za gradnjo varnega in dostojanstvenega življenja.
Pozivamo vlade, donatorje in organizacije civilne družbe, da nadgradijo dosedanje delo. Skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem vsaka ženska in vsak otrok živita v varnosti, brez nasilja in lakote.
Avtor prispevka: John Bolingo Ntahira, ustanovitelj in izvršni direktor organizacije Hope of Children and Women Victims of Violence (HOCW)
