Da se je prebivalstvo Jemna zaradi nasilja znašlo v hudi humanitarni krizi oziroma celo humanitarni katastrofi, poročajo vse humanitarne organizacije. Notranja razseljenost, lakota in kolera so vseprisotne. Skoraj 3 milijoni Jemencev so morali zapustiti svoje domove. S 540 tisoč okuženimi in več kot 2000 mrtvimi je izbruh kolere najhujši na svetu. Zaradi vojne je več kot polovica zdravstvenih ustanov zaprtih ali le deloma obratuje in s tem je 15 milijonov oseb ostalo brez zdravstvene oskrbe. Skoraj sedem milijonov Jemencev potrebuje nujno pomoč v hrani in več kot 450 tisoč otrok je podhranjenih.
Moški in dečki so najpogostejše žrtve oboroženih konfliktov in prisilnega nabora, ženske in deklice pa trpijo za posledicami napadov letal, ugrabitev, spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Slednje ni le posledica oboroženih sil in napadov, temveč je v porastu tudi nasilje v družini. Zaradi vedno večje revščine hitro naraščajo tudi prezgodnje poroke, otroško delo in prostitucija. Razseljene ženske spadajo med najbolj ranljive prebivalce Jemna in pogosto tudi nimajo dostopa do humanitarne pomoči.
Ker je mnogo moških v vojni umrlo, so ženske prišle na čelo družine. Za večino je to pomenilo prevzemanje nove, neznane vloge, kar je le še povečalo raven njihove ranljivosti. Nekatere med njimi pa so se ob tem počutile opolnomočene. Ob odsotnosti moških so ženske pričele vstopati na trg dela in prevzemati vlogo glavnih prinašalk dohodka v družino. Ta korak lahko vpliva na večjo raven opolnomočenosti žensk, lahko pa privede tudi do negativnih reakcij moških na spremembe.
Zaradi nepismenosti ženske težje dostopajo do pomoči. Izpostavljene so višji ravni podhranjenosti, težjemu dostopu do šolanja, slabemu dostopu do vode in sanitacije, kot tudi do zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem. IDS je zaključil, da so zaradi vsesplošnega kaosa, ki vlada v državi, ženske izjemno izpostavljene nasilju, zlorabam in izkoriščanju.
