Home » Kaj pa podnebne spremembe?

Kaj pa podnebne spremembe?

Kmalu bosta minili dve leti odkar novi koronavirus diktira našemu vsakdanu. Sprva smo več tednov ali mesecev, odvisno od države, obstali doma. Spremenili smo nakupovalne in prehranjevalne navade. Nehali smo potovati. Se družiti. Potem je prišlo prvo poletje in za njim še drugo, ko smo se poskusili vrniti v stare trnice, a se ni zares izšlo. Prešli smo na šolanje in delo od doma. Čez noč smo zbrali donatorska sredstva za razvoj cepiv proti virusu.

Zdaj je sezona kakijev. Letos jih je zrastlo zelo malo. Pa tudi češenj, breskev, marelic in fig. Pomanjkanje padavin in visoke temperature so močno prizadele poljščine in vrtnine. Pa ne le letos; že površno brskanje na spletu pokaže povezavo med besedami »suša« in »prizadela pridelek« za več zaporednih preteklih let. Slovenija se namreč segreva hitreje kot svetovno povprečje. Pa tudi temu ne kaže najbolje. Med drugim nas je na to opozoril goreči Balkan in rekordne temperature na jugu Evrope letos poleti, ki so dosegale skoraj 50 stopinj celzija.

Znanstveniki Medvladnega panela za podnebne spremembe so v do sedaj najobširnejšem poročilu o stanju planeta in podnebnih sprememb prav sredi sušnega poletja 2021 pokazali rdeči karton človeštvu, besedno zvezo podnebne spremembe pa je počasi začel izpodrivati termin podnebni kaos. Obstaja možnost, da nam grozijo katastrofalne ali celo nepovratne posledice za naš planet.

Zakaj v primeru podnebnih katastrof, ki znajo naše življenje kaj kmalu spremeniti v popolni kaos, ne pride do podobnih sprememb kot smo jim bili priča ob pojavu novega koronavirusa? Zakaj mediji ne poročajo vsako uro o vplivu podnebnih sprememb na naše življenje in o petih milijonih ljudi, ki po najnovejši raziskavi univerz v Avstraliji in na Kitajskem letno umre zaradi posledic podnebnih sprememb? Danes, kaj šele, ko se bodo temperature vztrajno dvigovale! Kaj se mora zgoditi, da bomo vsak pri sebi spremenili škodljive navade in, še pomembneje, od odločevalcev zahtevali, da okolje postavijo v prvi plan, pred gospodarskimi interesi in gospodarsko rastjo?

Bo takrat že prepozno?

Avtorica: Ana Kalin

 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 
Oznake: