Na podlagi podatkov humanitarnih organizacij je v Ugandi več kot 717.000 begunskih žensk in deklic, ženske in otroci pa predstavljajo približno 79 % celotne begunske populacije, ki je marca 2025 dosegla okoli 1,8 milijona ljudi.
Begunci_ke še naprej prihajajo, predvsem iz Sudana in Demokratične republike Kongo, pa tudi iz drugih mejnih območij Ugande ter v znatnem številu iz Port-Sudana. Posledično število beguncev_k v državi vztrajno narašča. Po podatkih humanitarnih organizacij je bilo do 31. julija 2025 v Ugandi registriranih 1.936.934 beguncev_k in iskalcev_k azila.
Izzivi, s katerimi se soočajo begunske ženske in otroci
- Travme
Pri delu z begunskimi ženskami in otroki smo ugotovili, da mnogi še vedno trpijo zaradi travm in bolečih spominov na izkušnje, ki so jih doživeli – med njimi posilstva, izgubo bližnjih, umore ter izginotja družinskih članov in prijateljev. Kljub posredovanju agencij OZN ter mednarodnih in nacionalnih organizacij, vključno z organizacijo KOWED, pričakovani rezultati niso bili doseženi.
Glavni razlog je pomanjkanje dolgoročnih programov, ki bi jih izvajali usposobljeni strokovnjaki_nje za psihosocialno podporo in svetovanje.
Priporočene rešitve:
- povečanje financiranja za zaposlovanje usposobljenega kadra (psihosocialna podpora pri travmah, klinična pomoč),
- boljše povezave z ustreznimi ustanovami (klinike, rehabilitacijski centri), vključevanje beguncev_k kot sodelavce_ke pri rešitvah,
- boljše usklajevanje med deležniki.
- Jezikovne ovire
Begunske ženske in otroci pogosto ne govorijo angleško, temveč predvsem arabsko, svahili in druge jezike, medtem ko je uradni jezik v Ugandi angleščina. Zaradi tega prihaja do nerazumevanja in napačnega tolmačenja njihovih težav s strani pristojnih organov, kar vodi v izkoriščanje, pomanjkljivo pomoč ter težave pri sobivanju z gostiteljsko skupnostjo. Poleg tega prevajanje pogosto izkrivlja dejanski pomen njihovih stisk.
Uganda sicer vodi prilagodljivo politiko vključevanja beguncev_k v gostiteljsko skupnost ter omogoča podporo preko agencij OZN, mednarodnih in nacionalnih organizacij. Toda zmanjševanje sredstev in naraščanje števila beguncev_k onemogočata celostno zadovoljevanje njihovih potreb.
Organizacija Kandaakiat s podporo FER nudi različne podporne dejavnosti, vključno z odprtimi prostori za druženje in samoizražanje, tečaji pismenosti ter dejavnostmi za preživetje, kot je gojenje gob. Za še učinkovitejšo podporo bi bilo treba okrepiti programe učenja angleščine in lokalnih jezikov, kar bi pomagalo zmanjšati izkoriščanje begunk in otrok zaradi jezikovnih ovir.
- Pridobivanje veščin za ustvarjanje dohodka
Veliko beguncev_k, zlasti novih prišlekov_k iz Sudana, se srečuje s težavami pri zagotavljanju lastnega dohodka. V Sudanu so mnogi delali_e kot trgovci_ke ali uradniki_ce v mestih, kot je Kartum, medtem ko v begunskih naseljih v Ugandi prevladuje kmetijstvo kot glavni vir preživetja. Zaradi pomanjkanja ustreznih znanj in izkušenj se težko prilagodijo novemu okolju, kar povečuje ranljivost begunk in otrok ter lahko vodi v kriminal in druge družbene težave.
Kandaakiat in druge organizacije, vključno z agencijami OZN, begunce_ke usposabljajo za pridobivanje novih veščin, vendar je stopnja prilagoditve še vedno nizka. S podporo FER je bil uspešno izveden program gojenja gob, ki je begunkam omogočil dodaten dohodek za izboljšanje življenjskih pogojev.
Priporočene rešitve:
- širitev dejavnosti gojenja gob,
- zagotovitev začetnega kapitala za zagon podjetij,
- zagotavljanje celostne podpore za poslovanje in trženjske strategije.
- Izobraževalni izzivi za begunske otroke in mladostnike
Otroci arabskega in francoskega jezikovnega ozadja se težko vključijo v formalni izobraževalni sistem Ugande, kjer je glavni učni jezik angleščina. Poleg jezikovnih ovir k prekinitvi šolanja prispevajo tudi velike starostne razlike med begunskimi otroki ter njihovimi vrstniki v razredih, kar povzroča sram in zmanjšuje motivacijo. Pomanjkanje priložnosti pa vodi v brezposelnost mladih in pogosto prispeva k vključevanju v nezakonite dejavnosti.
Kljub prizadevanjem ugandske vlade vključitev begunskih otrok in mladostnikov v šole ni prinesla opaznejših rezultatov. Da bi zmanjšali osip, je Kandaakiat odprl tečaje pismenosti za begunske otroke in mladostnike, kjer se učijo osnov angleščine ter krepijo samozavest in samostojnost.
Za izboljšanje stanja je potrebna podpora držav gostiteljic in mednarodnih donatorjev:
- financiranje pobud beguncev_k za učenje (angleščine in drugih jezikov),
- podpora programom, ki spodbujajo vključevanje v izobraževanje.
Avtorica prispevka: Dawla Chichi, direktorica organizacije Kandaakiat – KOWED
