Uganda gosti več kot milijon beguncev iz sosednjih držav. Podporo in zaščito jim nudi Urad Visokega komisarja za begune (UNHCR) v sodelovanju z izvajalskimi ustanovami, ki prihajajo iz vrst medvladnih organizacij, mednarodnih nevladnih organizacij (NVO) in ene lokalne NVO, Interaid Uganda, ki je zadolžena za urbane begunce. Vzporedno s sistemom zaščite, ki jo nudi mednarodna skupnost, pa obstaja mreža formalnih in neformalnih organizacij, ki so jih ustanovili begunci sami in zagotavljajo alternativno socialno zaščito. Raziskava Centra za begunske študije Univerze v Oxfordu je pokazala, da bi več kot 90 % vprašanih beguncev nujno socialno pomoč poiskali znotraj latne skupnosti in ne od dajalcev mednarodne zaščite.
Na konferenci je bila tudi predstavljena že omenjena študija Univerze v Oxfordu. Ne glede na premike na globalni ravni pri prepoznavanju pomena in vključevanja lokalnih oziroma tistih organizacij, ki so nastale na pobudo prejemnikov humanitarne pomoči, se politične zaveze ne prenašajo na teren. V Ugandi je sodelovanje med UNHCR in begunskimi NVO skoraj neobstoječe. Tudi mednarodne NVO ne sodelujejo z njimi, z izjemo Finnish Refugee Council, ki povečini nudi usposabljanja za izgradnjo kapacitet.
Kot glavni razlog za nesodelovanje navajajo prav manjko kapacitet na strani begunskih NVO, ki pa se seveda nikoli ne bodo mogle razviti brez (finančne) podpore donatorjev. Raziskava je pokazala, da se je majhno število begunskih NVO okrepilo kot posledica naključnjega srečanja, ponavadi s tujci, ki so posledično pripeljala do mednarodnih sredstev. Ena takih organizacij je tudi Hope of Children and Women Victims of Violence, s katero sodeluje FER.
Univerza v Oxfordu prepoznava pomen delovanja UNHCR in vsaj v prvem koraku ne predlaga prehoda na model zaščite, ki bi temeljil izključno na begunskih NVO. Predlagajo pa takojšnje vključevanje beguncev, in sicer kot svetovalce in sooblikovalce programov zaščite in podpore, ki sodelujejo v vseh fazah odločanja in samoupravljanja. Vzporedno s tem pa je potrebno krepiti njihove kapacitete za kvalitetno in trajnosno delovanje ter jim omogočiti izvajanje pilotnih projektov. Ta priporočila so še toliko pomembnejša ob zadnjih ugotovitvah notranje revizije Združenih narodov, ki kaže na mnogotere zlorabe donatorskih sredstev s strani UNHCR v letu 2017 v Ugandi, in sicer v višini več deset milijonov doalrjev zaradi preplačil za dobrine in storitve, neprimernega sklepanja pogodb ter goljufij in korupcije. Na podlagi revizije bi bilo težko trditi, da UNHCR donatorska sredstva porablja bolj učinkovito od begunskih NVO – kvečjemu obratno. Navkljub povabilu na prvo konferenco begunskih NVO v Kampali, se je UNHCR ni udeležil.