Podnebna kriza nesorazmerno prizadene najbolj ranljive skupine – ljudi z nizkimi dohodki, migrante, avtohtone skupnosti in invalidne osebe. Med njimi so ženske pogosto še dodatno izpostavljene, saj se podnebni učinki prepletajo z neenakostmi pri dostopu do virov, dela in odločanja. Ko se podnebni pogoji zaostrujejo, največ izgubijo tisti, ki imajo najmanj manevrskega prostora.
Po podatkih United Nations so ženske in otroci v ekstremnih vremenskih dogodkih lahko do 14-krat pogosteje med smrtnimi žrtvami¹. Hkrati predstavljajo velik delež ljudi, ki so razseljeni zaradi podnebnih sprememb². Ključni dejavnik pri tem niso biološke razlike, ampak dostop do virov, informacij in možnosti za odziv, kar potrjuje tudi Intergovernmental Panel on Climate Change³.
V praksi to pomeni zelo konkretne stvari. V gospodinjstvih brez dostopa do vode ženske in dekleta vsak dan opravijo več kot 200 milijonov ur zbiranja vode⁴. Ko se zaradi suš razdalje povečujejo, se povečuje tudi čas, ki bi lahko ženske porabile za izobraževanje, plačano delo ali počitek.
To se jasno vidi na terenu. Avtohtone skupnosti žensk v brazilski Amazoniji morajo preživeti več časa na poljih, da zagotovijo minimalne pridelke, ali prehoditi daljše razdalje za zbiranje vode, ko reke presahnejo, hkrati pa skrbijo za družinske člane, ki zbolevajo zaradi naraščajočih temperatur. Podnebna kriza tukaj pomeni več fizičnega dela in več neplačanega skrbstvenega dela vsak dan.
Podnebna kriza kot “pospeševalec” nasilja
Manj očiten, a dobro dokumentiran vidik podnebne krize je njen vpliv na nasilje nad ženskami. Podatki UN Women kažejo, da se tveganje za nasilje nad ženskami povečuje med in po naravnih nesrečah⁵. Razlogi niso abstraktni: izguba dohodka, stres, razselitev, prenatrpana zavetišča in razpad socialnih mrež. To se vidi tudi v konkretnih primerih:
- Po orkanu Hurricane Katrina (ZDA, 2005) so raziskave pokazale močno povečanje nasilja v partnerskih odnosih in spolnega nasilja⁶.
- Po poplavah na Novi Zelandiji (2023) so poročila opozorila na povečano tveganje za nasilje nad ženskami v evakuacijskih centrih, kjer osnovni varnostni pogoji niso bili zagotovljeni⁷.
- Podobno so bile po poplavah v Avstraliji (2022) dokumentirane spolne zlorabe v začasnih nastanitvah⁸.
Podnebna kriza tukaj ne ustvarja novih vzorcev, ampak stopnjuje obstoječe neenakosti.
V nekaterih državah se to povezuje tudi z upravljanjem naravnih virov. V Indoneziji se številne ženske soočajo s sistematičnim nasiljem oblasti in varnostnih struktur v kontekstu izkoriščevanja naravnih virov (npr. gozdov, plantaž), ki pogosto vodi v okoljske degradacije in podnebne posledice. Po podatkih Global Witness so okoljske zagovornice med najbolj izpostavljenimi nasilju. Vsako leto je ubitih več sto okoljskih aktivistov, med njimi vse več žensk⁹.
Večje tveganje, manj vpliva
Kljub večji izpostavljenosti imajo ženske še vedno omejen vpliv na odločitve. Po podatkih United Nations Environment Programme ženske predstavljajo manj kot 40 % ministric za okolje po svetu¹⁰. Tudi v EU, po podatkih European Institute for Gender Equality, ostajajo v manjšini na vodilnih mestih v energetskem sektorju¹¹.
Ne gre samo za številke ali kvote. Ženske na vodilnih položajih v družbi uvajajo drugačne politike. Raziskave Organisation for Economic Co-operation and Development kažejo, da države z večjo zastopanostjo žensk v parlamentih pogosteje sprejemajo ambicioznejše podnebne politike¹².
Kaj iz tega sledi
Podnebna kriza ni samo okoljsko vprašanje. Je vprašanje dela, dohodkov, dostopa do virov in varnosti. Če jo obravnavamo brez teh dimenzij, dobimo splošne rešitve, ki v praksi ne delujejo za vse enako. Če pa jo razumemo kot preplet okoljskih in družbenih neenakosti, postane jasno, zakaj so nekatere skupine vedno znova bolj prizadete.
- United Nations – Women and climate change:
https://www.un.org/en/climatechange/science/climate-issues/women - United Nations – displacement and climate:
https://www.un.org/en/climatechange - IPCC – Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability:
https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ - UNICEF / WHO – water collection burden:
https://www.unicef.org/water-sanitation-and-hygiene - UN Women – violence in crises:
https://www.unwomen.org/en/what-we-do/humanitarian-action/facts-and-figures - Hurricane Katrina – domestic violence increase:
https://knowledge.aidr.org.au/resources/ajem-apr-2013-the-hidden-disaster-domestic-violence-in-the-aftermath-of-natural-disaster/ - ‘Everything Became a Struggle, Absolute Struggle’: Post-Flood Increases in Domestic Violence in New Zealand
https://sk.sagepub.com/book/edvol/women-gender-and-disaster/chpt/everything-became-struggle-absolute-struggle-postflood#_ - Australia floods (NSW 2022):
https://www.abc.net.au/news/2024-01-24/police-review-major-evacuation-centre-safety-report-sex-assaults/103384486https://www.preventionweb.net/news/research-reveals-gender-based-violence-increases-after-disasters-how-do-we-prepare-and-prevent - Global Witness – environmental defenders report:
https://www.globalwitness.org - UNEP – women in environment leadership:
https://www.unep.org - EIGE – gender and energy sector:
https://eige.europa.eu - OECD – women in politics and climate policy:
https://www.oecd.org