Konec junija 2026 se je v hotelu Sirius v Strumici zbralo 25 udeležencev na prvem usposabljanju v okviru projekta AgriSHIFT. Dvodnevno usposabljanje z naslovom »Klimatsko prilagodljivo kmetijstvo in lokalna podnebna tveganja« je kmetom iz porečij rek Vardar, Strumica in Črni Drim pomagalo razumeti, kako podnebne spremembe vplivajo na njihovo proizvodnjo, oceniti ranljivost njihovih kmetij in opredeliti praktične ukrepe za povečanje odpornosti.
Razprave so temeljile na lastnih izkušnjah udeležencev. Kmetje so na zemljevidu označili suše, vročinske valove, neredne in obilne padavine, zmrzal, točo, pomanjkanje vode, erozijo tal in izbruhe škodljivcev, s katerimi so se soočali v preteklem desetletju. Preučili so, kako ta tveganja vplivajo na pridelek, kakovost pridelkov, talne in vodne vire, proizvodne stroške ter dohodek gospodinjstva. Ena od glavnih ugotovitev je bila, da morajo kmetje preseči kratkoročne odzive na posamezne izredne razmere in se usmeriti v načrtovano, dolgoročnejše prilagajanje.
S pomočjo razvrščanja podnebnih tveganj, ocen ranljivosti kmetij, izmenjave izkušenj med kolegi in praktičnega skupinskega dela so udeleženci preučili odpornost svojih kmetij v zvezi z razpoložljivostjo vode, zdravjem tal, raznovrstnostjo pridelkov, infrastrukturo, tehničnim znanjem, finančnimi zmogljivostmi in dostopom do trga. Izmenjali so izkušnje z dostopnimi in lokalno izvedljivimi ukrepi, kot so kapljično namakanje, mulčenje, izboljšanje vsebnosti organskih snovi v tleh, kolobarjenje in diverzifikacija pridelkov, zaščitne mreže ter sistematično spremljanje škodljivcev.
Vsak udeleženec je pripravil individualni zemljevid podnebnih tveganj za svojo kmetijo ter načrt prilagajanja za naslednja tri leta. Načrti so opredelili glavna tveganja, ki vplivajo na vsako kmetijo, obstoječe vrzeli, tri do pet realističnih ukrepov za prilagajanje ter tehnično, finančno ali organizacijsko podporo, potrebno za njihovo izvajanje. Usposabljanje je potrdilo, da podnebno pametno kmetijstvo ni nujno odvisno od drage tehnologije. Že samo postopne, dobro načrtovane izboljšave, prilagojene razmeram na posamezni kmetiji lahko pomembno vplivajo na razmere.
Vprašanje spola je bilo vključeno predvsem prek ciljnega izbora udeležencev in participativnega pristopa k usposabljanju. Ženske in mladi kmetovalci so bili med prednostnimi skupinami projekta, kmetice pa so sodelovale v razpravah, skupinskih vajah, ocenah ranljivosti in individualnem načrtovanju prilagajanja. To je pomagalo zagotoviti, da so se njihove izkušnje in omejitve na ravni kmetij odrazile v praktičnih rezultatih. Pri ocenjevanju prilagoditvene sposobnosti posameznih kmetij se je upošteval tudi dostop do vode, informacij, tehnične pomoči, financiranja in trgov.
Projekt sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
