Uganda se desetletja sooča s humanitarnimi krizami, med drugim gosti 1,8 mio beguncev_k in prosilcev_k za azil in je s tem država v Afriki z največjo begunsko skupnostjo. 2 državi, od koder v Ugando prihajajo begunci_ke sta po podatkih IRC na seznamu 10 potencialno najbolj ogroženih držav v l. 2023 – J. Sudan in DR Kongo (DRK). Te krize z nenehnim pritokom begunk_cev vplivajo tudi na Ugando in na pritisk na njene naravne vire. Zmanjševanje sredstev za humanitarno pomoč vpliva na slabše zagotavljanje osnovnih storitev in nima vpliva le na begunce_ke, ampak ogroža tudi mirno sobivanje med begunci_kami in gostiteljskimi skupnostmi. Država je ranljiva tudi za naravne nesreče (kot so poplave, zemeljski plazovi, suša, toča) in epidemije (kot so kolera, ebola, malarija, ošpice in nedavno “mpox”). Hkrati podnebne spremembe povzročajo pogostejše in ekstremnejše vremenske pojave po vsej državi, ki še bolj vplivajo na revščino in povečujejo neenakosti med spoloma.
78 % beguncev je žensk in otrok, 91 % jih potrebuje pomoč pri oskrbi s hrano. Za preživetje so v celoti odvisni od humanitarne pomoči, ki pa so je deležni le v taboriščih. Urbani begunci_ke v Ndejje, kjer se bo izvajal projekt, te pomoči niso deležni. Nimajo zaposlitev, lastnih hiš in najpogosteje tudi ne možnosti obdelovanja vrtov, prisiljenje so kupovati drago hrano, saj zaradi visokih potnih stroškov do večjih tržnic ne morejo dostopati, zato stradajo. Begunci_ke nimajo zdravstvene varnosti, porodnega varstva, pogosto imajo duševne stiske zaradi podoživljanja grozot v domačem okolju in negotovosti kako si zagotoviti dostojno življenje. Organizacije, kot so UNHCR, WFP in bilateralni donatorji, pomagajo beguncem_kam v taboriščih (pomoč v hrani, podpora materam in otrokom, SGBV, pri čemer nimajo dovolj sredstev za najbolj osnovno humanitarno podporo). Projekt dopolnjuje obstoječe projekte, saj podpira urbane begunce_ke, ki jih mednarodni donatorji ne vključujejo v svoje programe in prispeva k njihovemu vključevanju v družbo.
S preteklimi projekti smo naredili že veliko na področju dostopa do pitne vode, a lokalni vodje in direktorji_ice še vedno naslavljajo HOCW glede potreb po dodatni izgradnji vodnjakov. Državo je še vedno v primežu patriarhalni vrednot, vlog in stereotipov, ki nasilje zaradi spola tolerirajo, ženskam pa ne dopuščajo nadzora nad lastnim telesom. Letno poročilo Office of the Auditor General Ugande navaja, da je 64 % učenk manjkalo pri pouku zaradi menstruacije, zato opozarja, da bi morali zagotoviti vložke v osnovnih in srednjih šolah vsem dekletom, ki že imajo menstruacijo.
Projekt nadgrajuje dosedanje projekte FER-a v Ugandi, ki jih je financiral MZEZ, ki so vključili na tisoče beguncev_k in lokalnega prebivalstva, vendar humanitarnim krizam ni konca, število beguncev_k, ki potrebujejo pomoč, pa narašča. Če problem prehranske varnosti in nasilja zaradi spola, ne bo upoštevan, bo prišlo do kronične akutne podhranjenosti, porasta nasilja zaradi spola, poslabšanja fizične in psihične dobrobiti ljudi, še večje revščine in ogroženosti življenja beguncev_k v Ndejje.
Rezultati bodo obsegali: urbane gredice, mini skupnostni market, vzpostavitev drevesnic, zasajevanje dreves v skupnostnih akcijah, večje razumevanje odgovornosti do okolja in pomena ohranjanja zelenih površin, dodatni vodnjaki za dostop do čiste, pitne vode, Prihranek časa in denarja, manj nasilja nad ženskami zaradi varnega dostopa do čiste, pitne vode v bližini in boljša higiena, usposobljena dekleta za izdelavo pralnih vložkov, zagotovljena svetovalna in psihosocialna podpora otrokom v šolah, usposobljeni učitelji_ce in starši/skrbniki, strip o vrtnarjenju in enakosti spolov, šolski vrtnarski klubi, trening centri za šole, boljše razumevanje spolnega nasilja in nasilja nad ženskami, spolnega, reproduktivnega zdravja ter izboljšano spolno, reproduktivno in duševno zdravje …
