Pred nami je nova etapa izbora evropskih parlamentarcev. Ozračje se že segreva, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Nobenega dvoma ni, da bodo migracije ena izmed pomembnih tem, ki od nove migracijske realnosti leta 2015 dalje buri duhove v skupnem evropskem prostoru.
Sklepajoč po dosedanjih vzorcih obnašanja, bi scenarij lahko izgledal sledeče. Leva os političnega spektra bo govorila o kršitvah mednarodnega prava in človekovih pravic, krizi temeljnih vrednot, moralno spornem obnašanju, številnih smrtnih žrtvah v Sredozemskem morju in milijardnih zaslužkih trgovcev z ljudmi zaradi trdnjave Evropa. Sredinsko usmerjeni kandidati bodo zagovarjali mednarodno pravo in mednarodne zaveze, a istočasno stopili v bran nacionalnim interesom, predvsem s področja varnosti. Desna os političnega spektra pa se bo osredotočila na grožnje, ki jih masovni vali migrantov predstavljajo evropskemu prostoru in njegovemu prebivalstvu, s poudarkom na varnosti, terorizmu, vrednotam, kulturi in veri.
Volivci, ki bomo za domačimi televizijskimi zasloni spremljali predvolilno kampanjo, se bomo jezili nad drugače mislečimi in kimali podobno mislečim kandidatom, kot tudi vsem »izmom«, ki jih bodo pripisali svojim – in našim -»nasprotnikom«. Sledile bodo volitve in kaj se bo spremenilo?
Kaj zmaga v bitki med logiko in političnim ? Politično prepričanje, četudi je skregano z logičnim sklepanjem. Raziskave namreč kažejo, da ljudje zavračamo popolnoma logične argumente, če ti v nas povzročajo stisko, ker so v nasprotju z našimi političnimi usmeritvami ali z našim dojemanjem samega sebe kot del skupnosti. Pomembnejša je ideja za naš bit, za naše razumevanje sebe, manjša bo naša zmožnost sprejeti koncepte in zaključke, ki niso skladni z njo. To seveda velja za ljudi na celotnem političnem spektru. Migracije, vsaj v povezavi z vprašanjem varnosti, ki prevladuje v evropskem prostoru, pa so tesno povezane z razumevanjem lastnega obstoja.
Spremenilo se torej ne bo nič, razen v smislu še večje polarizacije evropske družbe in še večje netolerantnosti do vseh, ki so drugačni – z vseh strani. Vprašanji za milijon dolarjev torej sta: ali obstaja način kako politično razmišljanje podrediti logičnemu sklepanju in ali smo zmožni preseči vzgib, da druge prepričamo v lasten prav in se dejansko začnemo pogovarjati, poslušati in slišati?
