Kmetijstvo v Severni Makedoniji se danes sooča z dvojnim pritiskom: na eni strani vse bolj nepredvidljivo podnebje, na drugi pa strukturne ekonomske in socialne ranljivosti. Prav na presečišču teh izzivov nastaja projekt AgriSHIFT, ki ga razvijamo z namenom okrepiti odpornost kmetij in hkrati nasloviti neenakosti, ki ostajajo pogosto spregledane.
Podnebne spremembe niso več prihodnost, ampak realnost
Rezultati analize jasno kažejo, da kmetje in kmetice podnebne spremembe že neposredno občutijo. Kar 83 % vprašanih poroča, da podnebje vpliva na njihovo pridelavo, več kot 60 % pa opaža zmanjšano razpoložljivost vode.
Najpogostejši izzivi so suša, dolgotrajni vročinski valovi, nepredvidljive padavine in širjenje bolezni ter škodljivcev. Ti pritiski ne delujejo posamično, temveč v kombinaciji, kar še povečuje tveganja in zmanjšuje stabilnost pridelave. Hkrati pa obstaja pomemben razkorak: čeprav je zavedanje o podnebnih spremembah visoko, je pripravljenost na prilagajanje nizka. Le okoli 12 % vprašanih kmetov in kmetic meni, da so na prihodnje podnebne razmere res pripravljeni. To pomeni, da informiranost sama po sebi ni dovolj, ampak so potrebna konkretna, praktična znanja in podpora na ravni posamezne kmetije.
Majhne kmetije, veliki izzivi
Večina sodelujočih v raziskavi upravlja zelo majhne kmetije, in sicer jih skoraj 90 % obdeluje manj kot 5 hektarjev zemlje. To ima pomembne posledice. Majhne kmetije imajo manj finančnih rezerv, težje dostopajo do tehnologij in so bolj izpostavljene tržnim nihanjem. Kmetijstvo za mnoge ni edini vir prihodka, temveč dopolnilna dejavnost, kar dodatno kaže na negotovost in ranljivost podeželskih gospodinjstev. Zato kmetje ne potrebujejo zgolj ozaveščanja, ampak predvsem konkretno podporo, kot so finančne spodbude, opremo, dostop do trga in praktična znanja, ki jih lahko takoj uporabijo.
Voda kot ključni vir prihodnosti
Analiza jasno pokaže, da je voda osrednja točka pritiska. Kljub temu da ima več kot polovica kmetov dostop do namakanja, je ta pogosto nestabilen ali omejen. Hkrati več kot polovica izraža interes za učenje o učinkovitejši rabi vode. To potrjuje, da so rešitve na področju upravljanja z vodo – od kapljičnega namakanja do izboljšanja zadrževanja vlage v tleh ključne za prihodnjo odpornost kmetijstva.
Spol in kmetijstvo: nevidno delo, omejen vpliv
Eden ključnih razlogov za projekt je tudi strukturna neenakost med spoloma v kmetijstvu. Čeprav so ženske pomemben del kmetijske proizvodnje, so pogosto manj vidne in imajo manj vpliva na odločitve. V kmetijstvu v Severni Makedoniji moški prevladujejo v vseh starostnih skupinah in v procesih vodenja kmetij, lastništvo zemlje pa je izrazito neenakomerno porazdeljeno. Podatki iz leta 2021 kažejo, da je ženskam pripadalo le 28,52 % lastnine, 12 % žensk je imelo v lasti zemljišča in od tega jih 50 % ni bilo vključenih v procese odločanja, vezane na njihovo zemljišče, kar kaže na omejen vpliv žensk pri upravljanju kmetij. Hkrati naša analiza kaže, da so ženske manj zastopane tudi v izobraževanjih in drugih zunanjih aktivnostih, kjer se pridobivajo znanje, informacije in kontakti, povezani s kmetijsko dejavnostjo.
To pomeni, da ne gre zgolj za vprašanje udeležbe, ampak za širši sistemski problem, od lastništva in dostopa do virov do družbenih norm, ki določajo, kdo odloča in kdo opravlja delo. Zato projekt ne obravnava spola kot dodatne teme, ampak kot ključen del rešitve. Krepitev žensk v kmetijstvu pomeni večjo ekonomsko varnost, bolj trajnostne prakse in bolj odporne skupnosti.
Zakaj AgriSHIFT
Projekt AgriSHIFT izhaja prav iz teh prepletajočih se izzivov: podnebnih, ekonomskih in družbenih. Njegov cilj ni zgolj povečati znanje, temveč omogočiti konkretne spremembe na ravni kmetij – od boljše rabe vode in tal do dostopa do trga in formalizacije dejavnosti. Poseben poudarek je na ženskah in mladih, ki predstavljajo ključno, a pogosto spregledano gonilo sprememb. S kombinacijo usposabljanj, mentorstva, finančne podpore in povezovanja v kooperative projekt odpira prostor za bolj pravično in trajnostno kmetijstvo.
Kako naprej
Analiza jasno kaže, da interes obstaja, saj je več kot polovica kmetov pripravljena sodelovati v usposabljanjih in testirati nove prakse. Glavni izziv zato ni motivacija, temveč oblikovanje podpore, ki je dovolj praktična, dostopna in relevantna za vsakodnevno realnost kmetov. AgriSHIFT na to odgovarja z usmerjenimi, kratkimi in praktičnimi usposabljanji, ki povezujejo znanje s konkretnimi rešitvami na terenu, kjer se podnebni pogoji že zaostrujejo, obstoječa podpora pa pogosto ne doseže tistih, ki jo najbolj potrebujejo.
Projekt sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
