V ugandskih skupnostih, kjer delujemo, so vprašanja enakosti spolov, reproduktivnega zdravja in nasilja nad ženskami pogosto še vedno obravnavana kot “ženske teme”. Prav zato ima vključevanje moških ključno vlogo pri dolgoročnih spremembah.
Zato smo v sodelovanju z lokalnimi partnerskimi organizacijami RPDI, KOWED in HOCW v projekt vključili 18 moških vzornikov, ki smo jih prepoznali kot vplivne in spoštovane posameznike v svojih skupnostih. Med njimi so poleg Ugandčanov tudi begunci iz Somalije, Južnega Sudana in Konga. Prav ta raznolikost omogoča, da pogovori o enakosti in odnosih dosežejo širši krog moških in fantov.
Pred začetkom dela so se udeležili usposabljanja, kjer so pridobili ključna znanja o enakosti spolov, reproduktivnem zdravju in preprečevanju nasilja. Nato so samostojno izvajali aktivnosti v svojih skupnostih. Skupno so skozi delavnice, skupinske razprave, delo v šolah in neformalne pogovore dosegli več kot 600 ljudi.
Tudi v šolah so vzpostavili klube, kjer imajo mladi varen prostor za pogovor o odnosih, nasilju in enakosti. Takšni prostori spodbujajo učenje med vrstniki, odpirajo teme, ki so sicer pogosto potisnjene v zasebnost, ter prispevajo k boljši komunikaciji in reševanju konfliktov.
Pomemben del aktivnosti so bile skupinske razprave s fanti in moškimi. Te so pokazale, kako globoko so določene družbene norme še vedno prisotne. Veliko udeležencev je prvič razpravljalo o spolnem in reproduktivnem zdravju, mnogi niso spremljali svojih partnerk na predporodnih pregledih, negativna stališča do načrtovanja družine pa so bila pogosta. Hkrati so številni fantje gospodinjska opravila še vedno razumeli kot izključno odgovornost deklet.
Aktivnosti so zato temeljile na odprtem dialogu. Govorili so o delitvi odgovornosti v gospodinjstvu, vlogi moških pri skrbi za otroke, pomenu skupnega odločanja ter o vplivu nasilja na posameznike in skupnost.
Poseben poudarek je bil namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti. Udeleženci so spoznavali različne oblike nasilja, njihove posledice ter načine, kako prepoznati opozorilne znake in ustrezno ukrepati.
Spremembe so bile vidne že med samim izvajanjem aktivnosti. Udeleženci so poročali o boljšem razumevanju odnosov, večji pripravljenosti za delitev odgovornosti in bolj odprti komunikaciji s partnerkami.
“Prej sem mislil, da je skrb za otroke samo ženska naloga, zdaj pa pomagam pri hranjenju in kopanju otrok.”
– udeleženec, Mengo
“Vedno smo nasilje videli kot zasebno zadevo, zdaj pa razumem, da vpliva na celotno skupnost.”
– udeleženec, Makerere
Vloga moških vzornikov se s tem ne konča. V mnogih skupnostih so začeli delovati kot pobudniki nadaljnjih pogovorov in sprememb, tudi izven formalnih aktivnosti projekta, na primer v nogometnih klubih. Program se zato nadaljuje in širi z vključevanjem novih vzornikov, rednimi srečanji za izmenjavo izkušenj ter spremljanjem sprememb v skupnostih.
