Najnovejše evropske raziskave kažejo, da zaradi vročine umre občutno več žensk kot moških. Zmogljivost spoprijemanja s posledicami podnebnih sprememb namreč ni za vse enaka, ampak je med drugim odvisna od dohodkov, bivalnih razmer in energetske revščine. Kljub temu v Evropi še vedno premalo vemo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na različne skupine prebivalstva.
Vročinski valovi in suše, kakršnim smo bili priča tudi to poletje, ne prizadenejo vseh enako. Kako močno njihove posledice občutimo, je odvisno tudi od tega, kje in kako živimo, kakšne prihodke imamo, ali si lahko privoščimo hlajenje stanovanja, koliko skrbstvenega dela opravljamo ter kakšen dostop imamo do vode, energije in hrane.
Najnovejša obsežna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, ocenjuje, da je bilo poleti 2024 v Evropi z vročino povezanih kar 62.775 smrti. Med ženskami je bilo takšnih primerov za 46,7 odstotka več kot med moškimi. Še posebej izpostavljeni so bili starejši: pri ljudeh, starejših od 75 let, je bila stopnja umrljivosti zaradi vročine za 323 odstotkov višja kot v preostalih starostnih skupinah. Večje število žrtev med ženskami in starejšimi so raziskovalci potrdili za vsa tri analizirana poletja (od 2022 do 2024).
Ko si hlajenja doma ne moreš privoščiti
V času vse pogostejših vročinskih valov dobiva energetska revščina novo razsežnost. O njej se običajno pogovarjamo pozimi, ko si ljudje težko privoščijo primerno ogrevanje. Z vse višjimi poletnimi temperaturami pa postaja enako pomembno vprašanje, kdo si lahko zagotovi ustrezno ohlajen dom.
Da energetska revščina ne prizadene vseh enako, je pokazala tudi Raziskava prevozne in energetske revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti, ki je nastala v okviru projekta ZENPRE, pri katerem je sodeloval tudi Forum za enakopraven razvoj (FER). Analiza ugotavlja, da energetska in prevozna revščina najbolj prizadeneta ženske, starejše, mlade ter gospodinjstva z nizkimi dohodki, pri čemer ostajajo dejanske stiske pogosto prikrite.
Ženske so zaradi nižjih dohodkov in pokojnin, večjega obsega skrbstvenega dela ter drugih sistemskih neenakosti energetski revščini veliko bolj izpostavljene. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same, ter enostarševska gospodinjstva, ki jih večinoma vodijo ženske. Na večje tveganje za ženske opozarja tudi Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE).
»Ko ljudem med vročinskim valom svetujemo, naj se umaknejo v hladne prostore, pozabljamo, da vsi nimajo te možnosti. V raziskavi ZENPRE smo ugotovili, da se ženske poleti redkeje hladijo s klimatskimi napravami. Pogosteje zatemnijo prostore, zračijo ponoči ali pa se zadržujejo le v enem delu stanovanja. Na prvi pogled se to morda zdi zgolj osebna izbira, vendar gre pogosto za posledico energetske revščine. Če te skrbi račun za elektriko, boš klimatsko napravo, če si jo sploh lahko privoščiš uporabljala manj ali pa sploh ne. Ob čedalje pogostejših vročinskih valovih pa to ni več vprašanje udobja, temveč zdravja. Podnebne spremembe zato niso le okoljski izziv, temveč tudi vprašanje socialne pravičnosti in enakosti spolov,« opozarja Ana Kalin iz društva FER.
Dostop do vode je tudi vprašanje neenakosti
Podobno velja za vodo. Raziskava, ki jo je FER pripravil v okviru evropskega projekta MULTISOURCE, razkriva jasno povezavo med okoljskimi izzivi in družbenimi neenakostmi. Povprečna poraba vode v evropskih gospodinjstvih je leta 2017 znašala 147 litrov na osebo na dan, vendar so bile razlike med posameznimi območji izjemne, v največji meri ravno zaradi geofrafskih značilnosti zaradi podnebja in višine dohodkov.
Dostop do vode in drugih naravnih virov namreč ni odvisen samo od tega, koliko jih je na voljo. Pomembno je tudi, kdo ima do njih dostop in kdo lahko odloča o njihovi uporabi. Ob vse pogostejših sušah zato ni dovolj spremljati le količine razpoložljive vode, ampak moramo vedeti tudi, ali si jo gospodinjstva lahko privoščijo, ali imajo neoviran dostop do varne pitne vode in ali je imajo dovolj za vsakodnevne potrebe.
Pri tem je nujno razlikovati med vrstami gospodinjstev, na primer enočlanska, samohranilska. Pri vsaki od teh vrst gospodinjstev pa imajo še nadalje ključno vlogo dohodek, spol, starost, socialni položaj ter druge življenjske okoliščine.
Brez podatkov ranljive skupine ostajajo nevidne
Ena večjih težav je prav pomanjkanje podatkov. Velik del raziskav o povezavi med spolom, podnebnimi spremembami in dostopom do naravnih virov prihaja iz držav globalnega juga, medtem ko je podobnih raziskav v Evropi bistveno manj.
Če želimo vedeti, kdo bo ob naslednjem vročinskem valu, suši ali pomanjkanju vode potreboval največ podpore, moramo bolje vedeti, kako te spremembe občutijo različni ljudje. Pri vodi to pomeni, da poleg razpoložljivih količin spremljamo tudi cenovno dostopnost vode, dostop do varne pitne vode in količino, ki je gospodinjstvom dejansko na voljo. Potrebujemo tudi boljše razumevanje potreb po vodi v različnih sektorjih ter kako se bodo te potrebe zaradi podnebnih sprememb spreminjale.
Podobno je pokazal projekt ZENPRE, na podlagi katerih smo pripravili priporočila, ki poudarjajo, da morajo politike bolje upoštevati potrebe različnih skupin prebivalstva in povezovati področja, ki jih danes pogosto obravnavamo ločeno – energijo, promet, socialno varstvo, stanovanjsko in prostorsko politiko. Posebno pozornost je treba nameniti ženskam, starejšim, ljudem z nizkimi prihodki in prebivalcem odmaknjenih območij.
Nujno torej potrebujemo več razčlenjenih podatkov o tem, kako vročina, suša in pomanjkanje vode vplivajo na ženske in moške, starejše, mlade, ljudi z nižjimi prihodki, migrante, romsko skupnost in druge ranljive skupine.
»Podnebne spremembe ne prizadenejo nekega ‘povprečnega človeka’. Popolnoma drugače jih bo občutila starejša ženska, ki živi sama v slabo izolirani hiši, drugače družina z nizkimi prihodki ali kmetica, ki se bori s sušo, ter drugače nekdo, ki si brez težav privošči klimatsko napravo in celovito energetsko prenovo doma. Če teh razlik ne poznamo, jih pri oblikovanju ukrepov ne moremo upoštevati,« zaključi Ana Kalin.