Pa je.
Morda je ženskam pri nas res bolje kot ponekod drugod po svetu, a to ne pomeni, da so v Sloveniji razmere idealne.
Verjetno ste že večkrat slišali, da je pandemija covida-19 na veliko področjih poslabšala stanje – poglobila se je revščina, brezposelnost se je povečala, tudi duševnih motenj je več; morda ste tudi sami v zadnjih dveh letih kdaj občutili stisko.
Številke kažejo, da se je duševno zdravje žensk bolj poslabšalo kot duševno zdravje moških. Tudi zato, ker so ženske povečini prevzele skrb in šolanje otrok, kar je bilo poleg službe veliko dodatno breme. Če so službo sploh obdržale, kajti več žensk kot moških jo je izgubilo.
V revnejših državah se je položaj žensk še bolj poslabšal. Tam veliko žensk opravlja priložnostna dela, med ta sodijo na primer pranje perila in čiščenje pri sosedih ali prodaja sadja in zelenjave na tržnici.
V času zaprtja so v celoti izgubile svoje prihodke, ki jih nihče ni nadomestil. Brez denarja pa je človek vedno v slabšem položaju in se je prisiljen prilagajati tistim, ki mu pomagajo preživeti.
Več deset let so se države sveta trudile odpraviti revščino, lakoto in različne neenakosti. Evropska unija želi k temu prispevati; prizadeva si, da so njene politike odprte, poštene, pravične in trajnostne.
A revščine, lakote in neenakosti nismo izkoreninili že pred pandemijo covida-19, zaradi virusa pa se je stanje po svetu še poslabšalo.
Strokovnjaki pravijo, da se bo položaj žensk v družbi, če ne bomo ukrepali, vrnil za 25 let v preteklost. In tega ne smemo dopustiti.
Več v našem članku objavljenem v Časorisu.