Home » Zakaj plačilo »bride price« ob poroki slabo vpliva na družbo?

Zakaj plačilo »bride price« ob poroki slabo vpliva na družbo?

Plačilo »bride price« oz. plačilo za vrednost neveste je razširjena praksa v številnih afriških družbah. V tradicionalnih afriških družbah je imela praksa sicer nekaj pozitivnih vidikov, vendar tudi predvsem veliko negativnih posledic, saj temelji na patriarhizmu. V tradicionalnih afriških družbah je »plačilo neveste« povezano z blagom in storitvami, ki so jih ženin in njegovi sorodniki prinesli nevestini družini. Tradicionalno je to vključevalo dostavo živine, ki jo je pripeljal snubec očetu ali družini njegove prihodnje neveste.

Negativna posledica »bride price« je jasno razvidna iz razprave o terminologiji. Izraz »bride price« oz. »cena neveste« ima konotacijo nakupa ali finančne transakcije. »Bride price« je z visoko komercializacijo privedel do številnih negativnih posledic, kot so: obravnavanje žensk kot lastnine, zamisel o hčerah kot naložbah, porokah, ki postanejo prisilne, pogosto je tudi zasužnjevanje žena, pojavljanje družinskih konfliktov, neenakost v zakonu, nečloveško ravnanje in spolno nasilje. Vsaka od teh več kategorij bo na kratko opisana spodaj.

Ženske kot lastnina

Komercializacija »bride price« se je začela z uvedbo denarnega gospodarstva. Tovrstna dajatev se posameznikom (družinskim članom neveste) vedno večkrat izplačuje v denarju. Denar je v tem primeru tako imenovan simbol prodaje, zato se na ženske gleda kot na prodajne izdelke, kar vodi v obravnavanje žensk kot lastnine. Ceno načeloma določijo njeni starši, vendar se ta v različnih skupnostih razlikuje glede na način plačila. Plačilo v tovrstnih primerih je lahko v denarju, z živino (kravami), lahko so kot plačilo rezervoarji za vodo in podobno. Na ceno vpliva tudi izobrazba neveste, saj se ta viša z višjo izobrazbo slednje. Ženske so zaradi tovrstnih transakcij obravnavane kot lastnina in s tem izgubijo vsakršno dostojanstvo. To je mogoče zaznati tudi s procesom, ko se pogajajo za ceno. Pri tem ženske seveda nimajo nikakršne besede, saj njihova prisotnost na tovrstnih sestankih ni dovoljena.

Hčere kot naložbe

Starši vidijo svoje hčere kot sredstvo za bogatenje. Določene skupine ljudi, kot so na primer Nandi, svoje krave cenijo bolj kot svoje žene in hčere. Hčere sicer cenijo, vendar le zato, ker bodo sčasoma od njihovih snubcev dobili krave. Svoje hčere predvsem vidijo kot naložbo, s katero lahko prosto razpolagajo po svoji volji in v njej vidijo le koristi (kot, da bi imeli v lasti delnico in po želji razpolagali z njenimi dividendami).

Poroke »Come-We-Stay«

Komercializacija »bride price« je povzročila tudi pojav tako imenovanih zakonov »come we stay«, ko mladi pobegnejo z namenom, da se poročijo. Številni mladi si ne morejo privoščiti neveste, zato niti ne obvestijo svojih staršev niti nimajo cerkvene poroke. Številne poroke se začnejo na trhlih finančnih temeljih, ker so nekateri ženini prisiljeni vzeti posojilo, da bi staršem neveste lahko izplačali »bride price«. V številnih primerih morajo tudi dekleta pomagati moškim tako, da prispevajo sredstva, in tako praksa vedno bolj izgublja svoj prvotni pomen. V nekaterih primerih si moški denar izposodijo, vendar pričakujejo, da bodo ženske ta dolg poplačale po poroki.

Prisilne poroke

Številne starše bolj kot blaginja njihovih hčera zanima bogastvo, ki ga bodo prejeli za nevesto. Svoje hčere, kljub temu da so morda še mladoletne in nimajo še dokončane osnovne šole, z veseljem poročijo z bogatimi moškimi. Tovrstni primeri so še posebej pogosti med pašnimi skupnostmi, kot je na primer Banyankole/Bahima v zahodni Ugandi. Med skupnostmi se najdejo tudi take, pri katerih je prisotno izvajanje prisilnih porok. Do teh pride, ko so starši primorani poročiti svoje hčere zato, da s prejetim denarjem financirajo obisk šole mlajšim fantom v družini, kar vodi do tega, da so prav zaradi tega ženske velikokrat neizobražene in tudi nimajo možnosti za izobrazbo. Sirote so skoraj vedno prisiljene v zakon s svojimi strici ali drugimi sorodniki, da lahko na takšen način financirajo obisk šole za fante. V večini afriških skupnosti poroke ni mogoče razveljaviti, saj bi v tovrstnem primeru bila družina primorana vrniti vsa prejeta sredstva oz. dajatve. Tako so ženske primorane ostati v nasilnih zakonih, ker si njihovi starši ne morejo privoščiti ločitve zaradi nerazpoložljivih sredstev, da bi poplačali »bride price« nazaj. Ideja »bride price« temelji tudi na nekaterih tradicionalnih praksah, kot na primer v plemenu Luo, kjer doto nevestina družina sprejme v naprej, medtem ko je snubcu tako obljubljena poroka z nevesto v prihodnosti.

Zasužnjevanje žensk

V Afriki je »bride price« plačan v zameno za delo in naraščaj. Po poroki je ženska obravnavana kot vir delovne sile, dolžna je tudi poskrbeti za naraščaj. Če ženska naraščaja ne zagotovi, lahko moški zahteva, da se mu povrne dajatev, ki jo je nevestina družina prejela ali jo še bolj zlorablja in z njo nedostojno ravna. Ker ženske ob poroki nimajo nobenih pravic in so bile »kupljene«, postanejo moški tisti, ki imajo zakonske pravice nad otroki. Kot pravi ugandski pesnik Okot p’Bitek, je Afričanka suženj ali breme. Pričakuje se, da bo ženska trdo delala in z delom poplačala sredstva, ki so bila dana njeni družini.

Družinski konflikti

Večina tovrstnih porok s plačilom temelji na grenkem priokusu, kar vodi v konflikte. Ti so predvsem posledica nerazumnih zahtev staršev pred poroko. Tovrstne zahteve vodijo v izgubo spoštovanja staršev. Par nevestini družini plača zahtevani denar, a nato prekine vse odnose z nevestino družino. Moški, ki ne plačajo »bride price«, nimajo zakonskih pravic nad svojimi otroki in ženami. Nedavni primer se je zgodil, ko so moškemu odrekli pravico, da pokoplje svojo ženo, odvzeti so mu bili tudi otroci. Žena tega moškega se je namreč borila z rakom dojke, kar ga je čustveno in finančno popolnoma izčrpalo in ob smrti žene je družina znova odprla pogovor o plačilu »bride price«.

Manjvrednost in razčlovečenje

Moški s plačilom dobi oblast nad ženo, kar jo neposredno postavi v podrejeni položaj v odnosu do moškega, saj ne more biti enakovredna »kupcu«. Gre za izredno nehumanost, saj je težko ovrednotiti ceno človeškega življenja. Celotna družina moža ima predstavo, da so tudi sami udeleženci pri »nakupu« neveste. Celo sestre moža so mnenja, da jim plačan »bride price« daje pravico do nadzora bratove nove žene. V kulturi Luo se žena vedno obrača na moževo sestro kot na moža. Zaradi te situacije ženska nima glasu ne v družini ne v širši skupnosti. Tudi o vprašanjih, ki jo zadevajo neposredno, nima pravice izraziti svojega mnenja. Vdove ob smrti moža zaradi »bride price« ne pridobijo ekonomske neodvisnosti. Čeprav naj bi se po krščanski veri (ki prevladuje) s smrtjo načeloma prekinil zakon, v večini družb smrt zakona ne konča.

V kulturi Luo izraz za vdovo, preveden dobesedno, pomeni »žena groba«. Večina mladih vdov se želi ponovno poročiti in dostojno živeti, vendar tega ne morejo storiti, ker je bil zanje plačan »bride price« in če bi se želele ponovno poročiti, bi morale le-tega povrniti, kar je nemogoče. V tem primeru mora vdova poiskati partnerja v skupnosti svojega pokojnega moža, vendar so takšni zakoni v večini primerov nečloveški in vdove v njih zelo izkoriščajo.

Nasilje na podlagi spola

Ker so ženske nespoštovane in neenakopravno obravnavane, so mnogokrat zlorabljene tako fizično kot tudi psihično. Jezik, ki ga uporablja večina moških, je uporabljen z namenom, da disciplinirajo svoje žene. Fizično nasilje nad ženskami je prav tako zelo razširjeno in večini ljudem se to ne zdi nič neobičajnega.

Ženska je primorana možu priskrbeti potomce, saj je ta z izvedeno transakcijo plačal tudi »reprodukcijsko delo«, ki ga opravi žena. Ženske so tako v številnih primerih obravnavane kot spolni objekt. Njihova glavna vloga je, da rodijo in skrbijo za otroke, zlasti za dečke. Če ženska ne rodi fantov, jo dostikrat pretepejo in žalijo. Med drugim moški nadzoruje tudi njeno spolnost in zahteva spolno zadovoljstvo ne glede na njeno željo, tako da ženska nima nadzora niti nad svojo spolnostjo. Ljudje namreč trdijo, da posilstvo v zakonu ne obstaja.

Zaključek

»Bride price« v Afriki vodi v manjvrednost in zlorabo žensk, kar družbi prinaša več škode kot koristi, zato je pomembno, da se o tej tradiciji razpravlja in izpostavi posledice za ženske. Ozaveščanje o negativnih posledicah je nujno. Dobrodošli bi bili projekti razvojnega sodelovanja, ki bi pokrivali to področje.

Avtor: Frenzy Shariff (Uganda)

 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 
Oznake: