Svetovni dan humanitarnosti

Vsako leto 19. avgusta obeležujemo svetovni dan humanitarnosti v spomin vsem humanitarnim delavcem, ki so bili pri svojem delu ranjeni ali ubiti, ter v počastitev vsem tistim, ki svoje delo požrtvovalno opravljajo vsak dan in s tem nudijo podporo in zaščito tistim, ki so je najbolj potrebni. Letošnji dan je potekal pod geslom »Resnični junaki«, v zahvalo vsem, ki so s svojim delom nadaljevali navkljub pandemiji Covid, ki je njihovo delo ne le otežila, temveč tudi potencirala že obstoječe krize, ki pa so zaradi preusmeritve pozornosti k virusu pogosto spregledane.

Na eno izmed nevarnosti vedno glasneje opozarjajo države Globalnega juga. Pravijo, da obstaja realna verjetnost, da bodo umrli zaradi lakote in ne zaradi korona virusa. Oxfam tako opozarja, da se lahko število dnevnih smrti zaradi lakote do konca letošnjega leta dvigne na 12,000; že tako krhek prehranski sistem, ki ga vedno bolj šibijo konflikti, naraščajoče neenakosti in vedno hujša podnebna kriza, je pandemija še dodatno prizadela. Na vrhuncu prvega vala pandemije, aprila letos, je dnevno umrlo 8.500 oseb, v avgustu je bilo v povprečju zaznanih okoli 6000 smrti dnevno. V primeru neukrepanja bi torej lahko zaradi lakote umrlo več ljudi kot zaradi virusa.

V Ugandi naj bi po dosegljivih podatkih od začetka korona krize bilo okuženih 1656 oseb, umrlo jih je 16.  Navkljub temu so oblasti uvedle rigorozne ukrepe in striktno karanteno. Že tako ranljivi urbani begunci in najbolj revno lokalno prebivalstvo, ki so večinoma zaposleni v neformalnem sektorju in so brez varnostne socialne mreže, so se čez noč znašli brez dnevnega prihodka in posledično tudi brez hrane.

FER je med leti 2017 in 2019 v Ugandi že izvajal triletni projekt, katerega cilji je bil povečati prehransko suverenost begunskega in lokalnega prebivalstva, navkljub številnim humanitarnim krizam. Na kmetijskem zemljišču, kupljenem leta 2017, je v korona krizi zrasla zelenjava in osnovna hrana, ki je številnim družinam omogočila preživetje v negotovih časih. V letošnjem letu smo pričeli izvajati nov triletni projekt, ki predstavlja nadgradnjo predhodnemu. Zaradi večjega zemljišča in številčnejših urbanih gredic, bo posledice humanitarnih kriz občutilo še manj družin.

Če so bili v predhodnem projektu uporabniki usposobljeni kmetovati na podnebju prijazen način (climate-smart agriculture), bodo v prihodnjih treh letih svoja znanja nadgradili še z integrirano pridelavo. To je naravi prijaznejši način pridelave, ki s pomočjo naravnih virov in mehanizmov zagotavlja okoljsko, ekonomsko, družbeno in medgeneracijsko trajnost ter enakost med spoloma. Pridelovanje zelenjave bo tako povezano z rejo živali in gojenjem rib na način, ki znižuje vpliv na okolje, ohranja biotsko raznolikost, znižuje riziko za zdravje kmetov in potrošnikov zaradi zmanjševanja kemikalij in dajanja prednosti naravnim proizvodom. Ne le, da bodo uporabniki imeli dostop do kvalitetne hrane, tudi v času humanitarnih kriz, temveč pristop sam omogoča trajnost in zmanjšuje možnosti za nastanek kriznih situacij.

 

 

 

 

 

 

Ker brez enakosti spolov ni moč zagotoviti trajnostnega razvoja, je vidik spola vključen v vse faze projekta. Posebno pozornost namenjamo krepitvi vloge žensk, odpravljanju spolnih stereotipov, norm in vrednot, kot tudi spolnim in reproduktivnim pravicam in zdravju ter spolnemu nasilju in nasilju zaradi spola. Epidemija Covid je položaj žensk iz večih razlogov še dodatno poslabšala, zato smo dodatno pozornost usmerili ozaveščanju uporabnikov o vplivu korona krize na povečevanje neenakosti med spoloma in o korakih, potrebnih za kljubovanje nazadovanju.  Pomembno vlogo pri tem je odigralo sodelovanje z dvema majhnima ženskima begunskima organizacijama, kajti le prehod avtonomije za spremembe v roke žensk in deklic bo omogočil dolgoročni in trajni napredek.