Albanijo v povprečju doleti ena velika naravna nesreča letno, ki je posledica podnebnih sprememb. V zadnjih dveh desetletjih se je število tovrstnih dogodkov močno povečalo, najpogosteje pridejo v obliki požarov, suš ali poplav. Čeprav je pogostost nesreč manjša kot v Evropski uniji, so njihove posledice večje tako kar se tiče padca BDP, ki je skoraj dvakrat večji v Albaniji v primerjavi z EU, kot tudi števila prizadetega prebivalstva.
Vprašanje, na katerega skuša odgovoriti lokalna partnerska organizacija Observatory for Children and Youth Rights zastavlja v okviru projekta Mladi gradijo trajnostne okoljske rešitve, pa je ali podnebne spremembe na enak način vplivajo na žensko in moško prebivalstvo v Albaniji. S tem namenom je bila izvedena Raziskava o vključevanju vidika spola v napore za boj proti podnebnim spremembam v Albaniji.
Analiza je pokazala, da Albanija ob približevanju EU svojo zakonodajo in politike prilagaja zahtevanim standardom, a da so v realnosti raziskave o podnebnih spremembah, okoljskem upravljanju in energetski revščini še v povojih, financiranje za boj proti podnebnim spremembam pa je znatno preskromno. Prav tako se je pokazalo, da posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh enako, temveč se razlikujejo glede na spol in socialno-ekonomski položaj. Ženske, katerih ranljivost izvira iz družbeno-zgodovinskih neenakosti, imajo tudi v boju s posledicami podnebnih sprememb manjši dostop do virov in priložnosti.
Z namenom boljšega vpogleda v dojemanje žensk in moških glede obstoja podnebnih sprememb, kot tudi njihovega vpliva na vsakdan, so bile v okviru projekta izvedene fokusne skupine. Pogovori so pokazali, da je, skladno z mednarodnimi raziskavami, tudi v Albaniji dojemanje nujnosti in zavedanje posledic vpliva podnebnih sprememb večje med ženskami kot med moškimi. Ženske se počutijo bolj prizadete zaradi podnebnih sprememb in tako v vsakodnevnem življenju sprejemajo odločitve za zmanjšanje vpliva na okolje. Raziskava tudi potrjuje, da podnebne spremembe bolj vplivajo na ranljive dele prebivalstva, med drugim tudi ženske, pri čemer so moški kot vpliv na njihova življenja omenjali predvsem v obliki denarja in premoženja, so ženske vpliv podnebnih sprememb videle predvsem na področju kmetijstva in s tem povezane prehrane.
Ženske so v večji meri izrazile dojemanje vpliva podnebnih sprememb, a istočasno so v manjši meri kot moški znale identificirati, če so prav podnebne spremembe tiste, ki so botrovale temu vplivu. Skladno z intersekcionalno analizo v raziskavi je moč to razhajanje obrazložiti s presečnim vplivom podnebnih sprememb in ekonomsko-socialnega položaja žensk v albanski družbi, ki se med seboj multiplicirata in krepita posledice na življenja žensk. Raziskava zato poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo naslavljali in odpravljali poglabljanje socialno-ekonomskih in spolnih neenakosti zaradi podnebnih sprememb. Med drugim to vključuje okrepljeno ozaveščanje o okoljski degradaciji in podnebnih sprememb, okrepitev zdravstvenih storitev in spodbujanje enakosti spolov in uravnotežene politične zastopanosti.
