Smo se česa naučili od zadnjih poplav v velemestih?

  • Okolje

V zadnjih tednih smo veliko brali o poplavah v Houstonu, Ameriki, veliko manj pa o poplavah v Mumbaju, Indiji. Dogodka imata veliko skupnega, med drugim podnebne spremembe in hitro urbanizacijo s slabo načrtovano protipoplavno zaščito.

V obeh mestih so podnebne spremembe prispevale k ekstremnim vremenskim razmeram, ki so poplavile mesti in zaustavile življenje v njih, žal pa tudi vzele življenja in povzročile veliko gmotno škodo. Ob tem pa se sme pozabiti tudi na slabo upravljanje in razvoj obeh mest.

Po katastrofalnih poplavah v Mumbaju leta 2005, ko je življenje izgubilo skoraj 700 ljudi, so oblasti obljubljale številne investicije, ki naj bi zagotovile boljšo protipoplavno zaščito mesta. Več kot desetletje kasneje je težko govoriti o velikih spremembah pri mestnem upravljanju in Mumbaj je vsako leto pod vodo. Poplavne ravnice, mokrišča ob obali in mongrove, ki so včasih ščitile mesto, vedno hitreje izginjajo, zamenjuje pa jih vedno bolj obsežna pozidava na nizkoležečih in poplavnih območjih. Vse to povečuje že tako večje grožnje zaradi vedno bolj ekstremnih vremenskih pojavov, s katerimi se sooča obmorsko mesto.

Plinska in naftna industrija sta spodbudili gospodarsko rast v Houstonu in posledično so rastle stanovanjske in poslovne soseske. Ta rast je ponekod posegala v poplavna območja, drugod pa na poplavne ravnice in mokrišča, kamor se je v preteklosti stekala odvečna voda. K temu je prispevalo slabo upravljanje mesta in  zvezna politika, ki ne zagotavlja primernih zemljevidov z označenimi območji tveganja.

Kaj se je moč naučiti iz poplavljenih mest? Na prvem mestu je potrebno izboljšati sisteme zgodnjega obveščanja in odzivanja. Obalna velemesta so v zadnjem obdobju postala središče izjemne rasti prebivalstva in tudi premoženja. Vzporedno s tem pa so postala vedno bolj ranljiva za naravne nesreče in podnebne spremembe. Potrebno je torej investirati in načrtovati drugačno mestno krajino. Naslavljanje groženj zaradi poplav mora biti tesno povezano z mestnim načrtovanjem in razvojem, kot tudi strategijami za upravljanje z okoljem. Z drugimi besedami: mestno upravljanje mora biti usklajeno z lokalno geografijo in ekologijo.

In še to: poplave in njihove posledice, kot tudi razlogi za njih, v globalnem severu in globalnem jugu jasno ponazarjajo, da so razvojni izzivi povsod prisotni in podobni. Čas je torej, da ponotranjimo razvojno paradigmo, ki naj bi jo bila prinesla Agenda 2030 in z mislimi na skupno dobro začnemo delovati na lokalni ravni.