Home » Pristop »Climate-Smart Agriculture« za večjo prehransko varnost

Pristop »Climate-Smart Agriculture« za večjo prehransko varnost

  • Okolje

Zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, se globalne temperature dvigujejo. Negativnih učinkov globalnega segrevanja je veliko, eden izmed sektorjev, ki bo utrpel zelo velike posledice, je kmetijstvo. Posledice čutimo že sedaj, saj je zaradi ekstremnih vročinskih valov in suš v zadnjih 50 letih prišlo do 10% upada globalnega pridelka žitaric, kot so koruza, pšenica in riž. Padec v proizvodnji je zaznati tudi v predelih sveta, kjer je kmetijstvo tehnološko zelo napredno. Podnebne spremembe in globalno segrevanje so in bodo še nadalje predstavljale pomembno oviro odpravljanju revščine, med drugim zaradi suš, poplav, slabih letin in naraščajočih cen prehrane.

Zaradi nove realnosti podnebnih sprememb se je v kmetijstvu začel uvajati pristop »climate-smart agriculture« (CSA). To je način kmetovanja, ki trajnostno povečuje proizvodnjo, povečuje odpornost (prilagajanje), zmanjšuje toplogredne pline (blažitev), če je to mogoče, in krepi doseganje prehranske varnosti in razvojnih ciljev na nacionalni ravni. Ekosistem kmetom nudi osnovne storitve kot so čisti zrak, voda, hrana in surovine. CSA ne prispeva k degradaciji ekosistemskih storitev in je prilagojen okolju, v katerem se izvaja. Pristop vključuje ženske in marginalizirane skupine, saj prehranske varnosti ni moč doseči brez vključevanja najrevnejših in najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva.

Na svetu je še vedno okoli 800 milijonov podhranjenih in okoli 100 milijonov slabo prehranjenih ljudi. Podnebne spremembe najhuje prizadenejo najbolj revne prebivalce sveta in če ne bomo ljudje in države spremenili vzorcev obnašanja, bo do leta 2030, ko naj bi bili doseženi trajnostni cilji razvoja, dodatnih 100 milijonov ljudi pahnjenih v revščino.  Odnos med podnebnimi spremembami in kmetijstvom je dvostranski: podnebne spremembe zelo vplivajo na kmetijstvo, toda tudi kmetijstvo pomembno vpliva na podnebne spremembe. Na globalni ravni namreč kmetijstvo in gozdarstvo prispevata med 19 in 29 % vseh toplogrednih plinov. Neizbežno je torej vpeljati nove načine kmetovanja, ki bodo prijazni tako okolju kot tudi ljudem.