Prvo leto projekta, ki ga FER v sodelovanju z lokalnima partnerjema Balkan Centre for Cooperation and Development (BCCD) in Observatory for Children’s rights izvaja v ruralnem jugu in jugovzhodu Albanije, je bilo posvečeno odkrivanju
temeljnih vzrokov neenakosti med spoloma in diskriminacije žensk v Prrenjasu in Devollu. Skladno z Indeksom socialnih institucij in razlik med spoloma (Social Institutions and Gender Index), ki ga je razvil OECD in se osredotoča na vpliv norm, vrednot in zakonov na diskriminacijo proti ženskam in neenakosti med spoloma, je bila izvedena raziskava, pripravljena so bila tudi priporočila za zmanjšanje razkoraka med spoloma.
Raziskava je pokazala velik vpliv spolnih stereotipov na življenje v regiji. Moški tako v 63 % prispevajo glavnino finančnih prihodkov v gospodinjstvu, ženske pa le v 8 %. 57 % oseb meni, da je naloga ženske, da skrbi za dom in za prehrano, ob tem pa je 70 % oseb prepričanih, da je delitev del med spoloma pravična. Nasilje v družini v Albaniji predstavlja veliko težavo. Raziskava je pokazala, da je 12 % anketiranih odgovorilo, da je njihov oče tepel mamo, v 55 % so bili sami kot otroci tepeni, 36 % jih meni, da za spolni odnos ni potrebnega soglasja ženske. Nekoliko več kot polovica sodelujočih meni, da zakoni v Albaniji ne nudijo dovoljšne zaščite za nasilje nad ženskami in le 42 % jih ocenjuje, da so institucije zmožne boja z nasiljem nad ženskami. Temu pritrjuje tudi visok delež prepričanih, skoraj petina, da dekletu ni potrebno dopolniti 18 let, da se poroči. Spolni stereotipi vplivajo na vse sfere življenja. 10 % anketiranih tako meni, da si moški zaslužijo višje prihodke kot ženske, skoraj petina, da bi moški morali skrbeti za lastnino in premoženje žensk, nekoliko več kot četrtina pa je prepričanih, da gre moškim upravljanje bolje od rok kot ženskam. Zato ni presenetljivo, da več kot 60 % sodelujočih žensk ne vidi kot ekonomsko enakopravnih, kot tudi ne v enakem položaju v politiki.
Raziskava se je osredotočila tudi na vpliv Covid-19 na enakost spolov in potrdila domnevo, da ukrepi za boj proti krizi niso upoštevali vidika spola. Ženske so tako pogosteje delale od doma in posledično prevzele večje obremenitve zaradi neplačanega skrbstvenega dela in poučevanja otrok. Prav tako so v primerjavi z moškimi pogosteje poročale o poslabšanju mentalnega zdravja, kot tudi o težjem dostopanju do zdravstvenih storitev, tudi do spolnega in reproduktivnega zdravja.
Vsebino raziskave in podrobna priporočila lahko najdete
TUKAJ.
Projekt financira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.