V številnih delih sveta je prehransko stanje žensk nesprejemljivo slabo. Zaradi humanitarnih kriz, za katere je pogosto značilen omejen dostop do hranljive in cenovno dostopne hrane, ter čiste, pitne vode, so milijoni otrok in žensk podhranjeni, kar ogroža njihovo preživetje, rast in razvoj.
Preveč žensk – zlasti mladih deklet in tistih, ki so že sicer prehransko ogrožene – nima pogojev za ustrezno prehrano med nosečnostjo, predvsem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Za to obstajajo različni razlogi, zlasti dosegljivost hrane in njena cenovna dostopnost, neenakost spolov ter družbene in kulturne norme, ki lahko omejujejo sposobnost žensk pri odločanju o njihovi prehrani in negi.
Moški ima večinoma prednost pri vrsti in količini hrane, medtem ko je ženska kljub nosečnosti dostikrat prva v družini, ki si odtrga od ust, namesto da bi sebi in otroku zagotavljala potrebna hranila.
Ženske imajo različne prehranske potrebe pred in med nosečnostjo ter med dojenjem, ko je prehranska ranljivost največja. Pred nosečnostjo potrebujejo hranljivo in varno prehrano, da vzpostavijo zadostne zaloge za nosečnost, medtem ko se med nosečnostjo in dojenjem povečajo potrebe po energiji in hranilih. Zagotavljanje zdrave prehrane žensk in ustreznih storitev ter oskrbe je bistveno za preživetje in dobro počutje mater in njihovih otrok. Ženska prehrana v številnih državah ne vsebuje ali vsebuje zelo omejene količine sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov, rib in mesa, kar med nosečnostjo in dojenjem ženskam otežuje, da bi napolnile hranilne zaloge in zadovoljile dodatne prehranske potrebe.
Neustrezna prehrana je nevarna za zdravje mater, lahko povzroči tudi kritične zdravstvene težave pri dojenčku. Med nosečnostjo lahko slaba prehrana s pomanjkanjem ključnih hranil povzroči anemijo, preeklampsijo, krvavitve in smrt pri materah. Prav tako lahko slaba prehrana privede do mrtvorojenosti, nizke porodne teže, nerazvitosti in razvojnih zamud pri otrocih. Vsako leto se na primer rodi približno 20 milijonov dojenčkov s prenizko težo, 15 milijonov se jih prezgodaj.
Že pred pandemijo koronavirusne bolezni Covid-19 svet ni bil na poti, da bi dosegel cilj 2 trajnostnega razvoja Odpraviti lakoto in vse oblike podhranjenosti do leta 2030. Pandemija in s tem povezana svetovna gospodarska recesija sta povzročili hudo nazadovanje že tako nezadostnega napredka pri doseganju globalnih prehranskih ciljev, določenih za leto 2025 glede zaostanka v telesnem razvoju in hiranja pri otrocih do petega leta starosti ter upoštevanja prehranskih potreb mladostnic, nosečnic in doječih žensk.
Projekcije predvidevajo dodatna 2 milijona nosečnic s katero koli obliko anemije v 118 državah v letih 2020–2021 (optimistična projekcija ocenjuje 1 milijon nosečnic, medtem ko jih pesimistična ocenjuje kar 4,8 milijona). Poleg tega se bo ženskam z nizkim indeksom telesne mase v letih 2020–2022 rodilo 2,1 milijona otrok (optimistična projekcija ocenjuje 1,4 milijona in pesimistična 3 milijone).
Odziv prenekaterih držav na pandemijo koronavirusne bolezni Covid-19, predvsem v državah v razvoju, je negativno vplival na zdravje mater, otrok in novorojenčkov, pri čemer je prišlo do povečanja pri zapletih v nosečnosti ter pri plodu in dojenčkih, verjetno zaradi zapoznelega iskanja oskrbe. Zmanjšano obiskovanje klinik za cepljenje pušča množico dojenčkov nezaščiteno, kar vpliva na vse bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.
Prihodnji odzivi na pandemijo morajo upoštevati učinke omejitev gibanja in dostop do preventivnih storitev za zaščito zdravja mater in otrok. Prav tako morajo biti dejavnosti držav in nevladnih organizacij, ki delajo na področju enakosti spolov, opolnomočenja žensk in zmanjševanja revščine, usmerjene v preventivne ukrepe, ozaveščanje žensk in moških o pomenu ustrezne prehrane za nosečnice in doječe matere ter nasploh o pomenu zagotavljanja zdravja žensk. Ne smemo zanemariti, da poleg siceršnjih nalog, ki jih ima ženska, v času kriz nanjo pade še več skrbstvenih obveznosti, kar jo psihično in fizično izčrpava, medtem ko moški dostikrat ne odigrajo svoje podporne vloge, tudi zato, ker se ne zavedajo vseh negativnih posledic preobremenjenosti ženske.
Avtorica: Darja Sekula Krstič
