Ženski lobi in njegove članice, med katere sodi tudi FER, so ministrico Kustec in ministra Cigler Kralja pozvali k odprtju vrtcev in šol ter k pričetku sprejemanja ukrepov za spopad z epidemijo Covid, ki ne bodo poglabljali neenakosti žensk in moških v Sloveniji. Ob zaprtju šol so namreč ženske tiste, ki nosijo večji del bremena za šolanje od doma, skrb za otroke in dodatna gospodinjska opravila, zaradi česar se morajo pogosto odpovedati v celoti plačani zaposlitvi in napredovanju na delovnem mestu.
To je že tretji tovrstni poziv odločevalcem s strani Ženskega lobija v letošnjem letu. Prva pobuda aprila letos je poslanke državnega zbora pozvala k upoštevanju spolnih razlik pri snovanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, oskrbe okuženih in zdravljenja obolelih ter odpravljanja ekonomskih in socialnih posledic. Drugi poziv meseca maja pa je ministra Cigler Kralja opozoril na škodo, storjeno zaradi odstopa od razpisa za sofinanciranje projektov s področja enakosti žensk in moških za leto 2020, še posebej v času poglabljanja neenakosti med spoloma.
Vsebino tokratnega poziva si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovana gospa ministrica in gospod minister,
smo sredi drugega, a verjetno ne zadnjega vala epidemije zaradi Covid-19. Že drugič v letošnjem letu se je, ne le v Sloveniji, temveč širom Evrope, za zajezitev prenosa virusa ustavilo življenje. V Sloveniji, ne pa tudi v drugih evropskih državah, so svoja vrata zaprle šole in v veliki večini tudi vrtci. Raziskave in modeli Svetovne zdravstvene organizacije so nakazali, da zapiranje šol, še posebej pri otrocih mlajših od 10 let, znatno manj prispeva k omejitvi širitev virusa kot drugi ukrepi socialnega distanciranja. Vzporedno s tem pa številne raziskave kažejo na močen in negativen vpliv Covid-19 na položaj žensk v družbi, zato vas pozivamo k takojšnji prekinitvi šolanja od doma in k odprtju šol ter vrtcev.
Epidemija Covid-19 je kriza, ki je ponovno v večji meri prizadela ženske, in sicer zaradi več razlogov:
- ženske so večina med zaposlenimi v gostinstvu in turizmu, frizerstvu, pedikuri, kozmetičnih storitvah, ki zaradi ukrepov proti širjenju Covid-19 znatno krčijo svoje storitve ali propadajo;
- ženske predstavljajo 70 % zdravstvenih in 90 % skrbstvenih delavk in delavcev;
- zaradi karanten je porastlo nasilje v družini, ki v večini primerov prizadane prav ženske in otroke;
- zmanjšal se je dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, predvsem preventivnih ginekoloških pregledov, in omejila možnost dostopanja do kontraceptivov na recept in splava;
- ob zaprtju šol so ženske prevzele večji del bremena za šolanje od doma in gospodinjska opravila, zaradi česar so se tudi morale odpovedati v celoti plačani zaposlitvi in napredovanju;
- zaradi vsega omenjenega se je pojavnost psihičnih stisk pri ženskah v primerjavi s stiskami pri moških trikrat bolj povečala.
Ženski lobi Slovenije je v prvem valu epidemije sprva poslanke Državnega zbora, kasneje pa tudi ministra Cigler Kralja že opozoril na pasti, ki jih sproža neupoštevanje s spolom pogojenih družbenih razlik pri sprejemanju ukrepov v odgovoru na koronavirus za položaj žensk v družbi. Kljub temu se je vlada Republike Slovenije, v nasprotju z epidemiološko stroko, odločevalkami in odločevalci v Evropi in s pedagoško stroko, odločila za ponovno zaprtje šol in skrajno omejeno delovanje vrtcev. Ženske so tiste, ki tudi v drugo prevzemajo večje breme te odločitve, ki se kaže tako v povečanem številu obveznosti in večji pojavnosti stresa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja kot v opustitvi plačanega dela zaradi skrbi in vzgoje otrok.
Številne študije kažejo, da ženske, ki se po premoru vrnejo na trg delovne sile, zasedejo slabša delovna mesta kot so jih imele pred tem. Tistim, ki se uspejo ponovno zaposliti pri prejšnjem delodajalcu, se zaustavi tudi njihova karierna pot. V časih, ko je na voljo manj zaposlitvenih priložnosti, pa pretekle izkušnje kažejo, da so ženske v primerjavi z moškimi prikrajšane za možnosti zaposlitve. Vse to seveda nima le kratkoročnih posledic, temveč tudi dolgoročne, in sicer v obliki povečane plačne vrzeli, stisk in poslabšanja duševnega zdravja žensk, večje finančne odvisnosti žensk in poglobljene feminizacije revščine, še posebej starejših žensk.
Sprejeti ukrepi za zajezitev koronakrize torej dvakratno kaznujejo ženske: na kratki rok od njih pričakujejo, da bodo skoraj izključno prevzele odgovornost za skrb in vzgojo bodočih generacij, na dolgi rok pa jih bodo pahnile v še bolj podrejen položaj, večjo revščino in izpostavljenost nasilju. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni ocenjuje, da odprtje šol ni povezano z znatnim širjenjem virusa v družbi, da naj šole v času pandemije ostanejo odprte, pa so med drugimi pozvali Unicef, Unesco in Svetovna banka.
Razmere zaradi epidemije so resne in zavedamo se nujnosti strokovno utemeljenih ukrepov za zajezitev prenosa virusa in ustreznih ukrepov za blaženje posledic epidemije. A napočil je čas, da tudi slovenska vlada prične sprejemati ukrepe, ki ne slabšajo položaja žensk v Sloveniji. Odprtje vrtcev in šol je nujen korak v to smer. Če je le mogoče, otrokom omogočite, da se takoj vrnejo v vrtce in šole. Tako boste otrokom vrnili kakovost izobraževalnega procesa in dobrobiti, ki jim jih prinaša bivanje med vrstnicami in vrstniki v šolski skupnosti, in zmanjšali breme, ki ga v času epidemije nosijo otroci in ženske.