Pozitivne in negativne posledice podnebnih sprememb v Sahelu

  • Okolje

Podnebne spremembe imajo lahko tudi pozitivne posledice in te se sigurno kažejo v sušni afriški regiji Sahel, kjer beležijo porast padavin. Toda tudi to lahko privede do resnih negativnih posledic, če ne bodo takoj sprejeti ustrezni preventivni ukrepi.

Potsdam Institute for Climate Impact Research je nedavno objavil raziskavo (»Non-linear intensification of Sahel rainfall as a possible dynamic response to future warming«), katere pomemben zaključek se glasi, da bi lahko Sahel v nekaj desetletjih prešel iz enega od najbolj suhih območij na svetu v zelo namočeno območje. Po besedah soavtorja raziskave, Jacoba Schewe-ja, naj bi namreč količina padavin v razmeroma kratkem času močno narasla, že v zadnjih letih pa se je povečala intenzivnost padavin.

Porast padavin v Sahelu že koristi ljudem in tudi samemu ekosistemu, toda Schewe opozarja, da se mora tamkajšnje prebivalstvo nujno pripraviti na nove razmere in predvsem na njihove posledice, kot recimo poplave. In to predstavlja ogromen izziv za sahelske države, ki se že tako soočajo z vrsto problemov, vključno s številnimi konflikti.

Profesor klimatologije na Univerzi v Lagosu v Nigeriji, Emmanuel Oladipo, ni najbolj optimističen glede pravočasnega sprejetja preventivnih ukrepov, ob tem pa opozarja, da lahko povečana intenzivnost padavin povzroči več škode kot koristi za okolje. Za spopadanje s posledicami poplav bi bilo potrebno vzpostaviti novo infrastrukturo, pa tudi sisteme za zbiranje vode, ki bi preprečevali odplavljanje rodovitne zemlje. Po mnenju Schewe-ja lahko v tem trenutku zgolj ocenimo potencialna tveganja, zato je nujnega pomena, da se pripravimo na vrsto različnih izidov.

Avtorica članka, objavljenega na spletni strani Deutsche Welle, Cristina Krippahl, zaključuje, da je potrebno začeti pri trenutnem stanju v Sahelu, ki je že sedaj težko. V regiji namreč živi več kot 100 milijonov ljudi, katerih večina se uvršča med najrevnejše na svetu. Prav tako se celotna Afrika sooča s pomanjkanjem vremenskih postaj, zaradi česar so napovedi nacionalnih meteoroloških agencij velikokrat presplošne in jih je posledično pogosto težko aplicirati na lokalno raven. Oladipo zato poudarja pomen zanesljivejših napovedi, za teden ali dva vnaprej, ki bi lokalnemu prebivalstvu olajšale pripravo na razmere, ki sledijo.