Odpadki niso spolno nevtralna kategorija

Ženske širom sveta v povprečju živijo bolj okolju prijazno življenje kot moški. V primerjavi z njimi smetijo manj, pogosteje reciklirajo in pustijo za seboj manjši ogljični odtis. Raziskave kažejo, da tako ženske kot moški okolju prijazno obnašanje dojemajo kot ženstveno. Zaradi zeleno-ženstvenega stereotipa oba spola okolju prijazne proizvode, obnašanje in potrošnike označujeta kot ženstvene, kar je v nasprotju s spolnimi stereotipi, ki moškim narekujejo čim več moškosti. Za zaščito slednje se moški pogosteje odločajo za okolju neprijazna dejanja.

Stereotipi vplivajo tudi na upravljanje z odpadki. Obstoječe neenakosti med spoloma, odgovornosti in spolne vloge določajo položaj odpadkov v družbenih in ekonomskih sistemih. Na globalni ravni so ženske, ki so na ravni gospodinjstva najpogosteje zadolžene za upravljanje z vsem, kar je v očeh uporabnikov preživelo svoj prvotni namen in ni uporabno niti v druge namene.

Navkljub znanju in izkušnjam, ki jih ženske posedujejo, pa so na lokalni ravni v večji meri moški tisti, ki sprejemajo odločitve glede upravljanja z odpadki kot tudi komunalne občinske infrastrukture. Moški so pogosteje naklonjeni večjim centraliziranim zbirališčem odpadkov, ženske pa manjšim in gosteje dostopnim. Če bi bila torej odločitev o izgradnji komunalne infrastrukture v celoti prepuščena moškim, smeti v najslabšem primeru ne bi pristale na odpadu, naj si bodi, ker ženske ne posedujejo prevoznih sredstev za dostavo odpadkov, ali zato, ker imajo omejeno svobodo gibanja.

Opisana delitev dela je značilna tudi v občinah Prrenjas in Devoll v Albaniji, kjer FER izvaja projekt, namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov diskriminacije žensk. Ženske v Prrenjasu so potrdile, da je snaženje doma in prostovoljno čiščenje ulic videno kot žensko delo. Ne glede na njihove pozive o večjem vključevanju moških v delo ni videti velikih premikov v to smer. Kot rešitev so videle ozaveščanje mladih v šolah, naj si bodi glede delitve dela, kot tudi glede upravljanja z odpadki in varovanja okolja. Raven ozaveščenosti glede slednjega je zelo nizka v regiji, posledica česar je med drugim močno krčenje gozdov v občini Devoll, drevesa so namreč v zimskih mesecih uporabljena kot kurjava.

Ko čiščenje skupnosti postane priznana in relevantna dejavnost, se iz prostovoljne spremeni v plačljivo, pri čemer se za njeno izvajanje povečini zaposli moške. V Prrenjasu in Devollu so slednji v večini tako v lokalni samoupravi kot tudi v privatnih podjetjih za upravljanje z odpadki, vodstveni kadri pa so izključno moški. Toda upravljanje z odpadki lahko predstavlja tudi priložnost za ekonomsko opolnomočenje žensk. V Bilishitu, v občini Devoll, so ženske že vzpostavile mikro pobude, v katere so vključene 2-3 posameznice, ki zbirajo stara oblačila, jih popravijo ali spremenijo njihovo namembnost, nato pa jih prodajo. Podobnih priložnosti je mnogo, na primer kvačkanje starih plastičnih vrečk v podstavke za kozarce ali sete za krožnike, izdelovanja torb in nahrbtnikov iz recikliranih materialov ali predelava odmrlih listov v pelete za kurjavo.

Oznake: