Tudi tokratna vlada ni sprejela zakona o dolgotrajni oskrbi. Gre za kompleksen zakon, a pomembno je razumevanje, da vpliva na slehernega od nas. Trenutna ureditev tega področja dolgotrajno oskrbo ohranja v zasebni sferi. Ker pa je po tradicionalnem dojemanju skrb žensko delo, ženske nosijo večji del bremena pri dolgotrajni oskrbi. V sedanji ureditvi so tako oškodovane na 3 ravneh:
- kot neformalne skrbnice, ki opravljajo neplačano delo, pogosto tudi na račun plačanega;
- kot skrbstvene delavke v večinoma feminiziranem poklicu z minimalno plačo ter;
- kot večinske uporabnice dolgotrajne oskrbe zaradi daljše življenjske dobe, ki tudi prejemajo za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški.
ŽLS zato predlaga, da bi se bilo smotrno pri pripravi zakona nasloniti na skandinavski model dolgotrajne oskrbe. Slednji zagotavlja velik delež storitev in prevzema večji delež stroškov za njih, obenem pa zagotavlja, da so te javne, pluralne in vsem dostopne. Dolgotrajna oskrba se tako preseli iz zasebne v javno sfero, razbremeni ženske in s tem izboljša njihov ekonomski položaj v družbi, kot tudi enakost spolov. Ob tem je potrebno povedati, da je slovenski sistem javnega otroškega varstva, ki je uspešen, univerzalen, javen in vsem dostopen, prav tako vzpostavljen po skandinavskem modelu.
ŽLS v Koalicijo za dolgotrajno oskrbo vabi vse, ki enako ocenjujejo bistvo problema. V predvolilnem času bodo vse stranke pozvali, da se opredelijo do predlaganih rešitev glede dolgotrajne oskrbe, kot tudi, da zakon sprejmejo v prvem letu naslednje vlade in parlamenta. Sodelovanje v Koaliciji so že napovedali številni sindikati, pridružil se ji bo tudi FER. Se bi ji pridružili tudi vi?
