Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu ministrov za razvojno sodelovanje bo potekalo 18. maja 2017. Ena izmed obravnavanih tem bo tudi prepletanje humanitarnega in razvojnega področja. Zainteresirane nevladne razvojne in humanitarne organizacije ter neodvisni strokovnjaki s področja humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja menimo, da je vzpostavljanje tesnejšega odnosa med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem v času dolgotrajnih in ponavljajočih se kriz zelo pomembno. V porastu je število kriz, naj si bodi zaradi posledic podnebnih sprememb, nasilnih konfliktov ali epidemij, krize so vedno bolj dolgotrajne in ponavljajoče, vse skupaj pa zmanjšuje možnosti za mir in trajnostni razvoj.
Ob tem se je potrebno zavedati, da razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč sledita različnim ciljem in načelom. Ne glede na to, pa je na terenu potrebno začeti uresničevati politike na usklajen in celovit način, ki zagotavlja boljše rezultate. Pri uvajanju sprememb je potrebno posvečati pozornost naslednjim vsebinam:
- tesnejšemu prepletanju, usklajevanju in dopolnjevanju na presečnem področju, ki ga tvorita humanitarna pomoč in razvojno sodelovanje;
- povezovanju vseh relevantnih deležnikov in njihovih znanj oziroma dodanih vrednosti;
- iskanju načinov za krepitev odpornosti prebivalstva;
- iskanju pravih vzrokov za nastajanje, poglabljanje in ponavljanje kriz.
Dan pred srečanjem razvojnih ministrov, 18. maja, pa bo potekala skupna večerja z ministri za notranje zadeve. Predstavnika slovenske vlade pozivamo, da na večerji zagovarja celovit pristop EU na področju migracij in razvoja, ki mora sloneti na naslednjih temeljih:
- celovita migracijska politika se ne more osredotočati samo na imigracijo, temveč mora upoštevati tudi emigracijo;
- migracijska politika mora spoštovati vse pravice vseh migrantov, skladno z mednarodnim pravom;
- EU ima odgovornost do oseb, ki iščejo azil, kar ne more in ne sme biti podrejeno politiki odvračanja migrantov z zunanjih meja EU;
- razvojno sodelovanje je v prvi vrsti namenjeno odpravljanju revščine in ne krepitvi varnostnih ukrepov, ki bodo partnerskim državam omogočili preprečevanje odseljevanja;
- partnerski okviri za migracije in vsi projekti, financirani iz EUTF, morajo temeljiti na lastništvu partnerskih držav in izhajati iz njihovih potreb;
- kot dogovorjeno v Velikem dogovoru, morajo države, razvojni in humanitarni deležniki skupaj določiti cilje, ki bodo izboljšali zaščito, varnost, dobrobit, izobrazbo, zdravje in opolnomočenje razseljenim osebam.;
- za nadzor napredka morajo pri doseganju zgoraj omenjenih ciljev obstajati mehanizmi, ki obenem zagotavljajo tudi prevzemanje odgovornosti.
