Home » Lokalne pobude za zmanjševanje posledic suše

Lokalne pobude za zmanjševanje posledic suše

  • Okolje

Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je konec januarja sporočila, da se suša v Afriškem rogu poglablja. V sušnem obdobju, ki ponavadi traja od oktobra do decembra, je padla le četrtina predvidenih padavin in to na območju, ki si še ni opomoglo od posledic El Nina v obdobju 2015/2016. Trenutno okoli 12 milijonov ljudi v Somaliji, Etiopiji in Keniji potrebuje pomoč pri preskrbi s hrano.

Sporočila, da Afriški rog trpi za posledicami suše in lakote, so polnila novice že v letih 2014, 2015 in 2016. Ta začaran krog se bo tudi v prihodnje lahko nadaljeval, ne glede na napore, ki jih države že vlagajo v preprečevanje okoljskih nesreč. Strategije držav so kratkoročne, kot na primer razdeljevanje hrane prizadetim, kot tudi dolgoročne, kot je sajenje sort pridelka, odpornih na suše, ali diverzifikacija pridelkov in s tem povezanih prihodkov, kar omogoča preživetje v primeru suše.

Vprašanje, ki se poraja, je, kaj storiti za izhod iz začaranega kroga, na kakšen način zgraditi večjo odpornost na okoljske nesreče? V Keniji je veliko deležnikov, ki delujejo v smeri povečevanja odpornosti kmetov, od nevladnih organizacij, fundacij, vlade in raziskovalnih inštitutov, toda izjemno malo je koordinacije med njimi. V prvem koraku je torej potrebno zagotoviti usklajeno delovanje, kar bo izboljšalo učinkovitost pri spopadanju s sušo in kmetom nudilo orodja in druge vire, potrebne za uspešen boj proti posledicam podnebnih sprememb. Pomemben korak v to smer je predlog o oblikovanju »Drought Resilient and Prepared Africa«, novega strateškega okvira, usmerjenega v povečevanje odpornosti na suše v celotni Afriki, ki istočasno spodbuja posamezne države, da razvijejo lastne kratkoročne in dolgoročne načrte za blaženje posledic.

Ko bo zagotovljena koordinacija vseh deležnikov, bo v drugem koraku potrebo ustvariti inovativne načine za širjenje informacij in rešitev med kmete. Posamični projekti v to smer že obstajajo; s pomočjo mobilnih telefonov se ponekod že sedaj sporoča kmetom informacije o podnebju, ki lahko posledično uvedejo blažilne ukrepe. V Etiopiji je bila oblikovana pobuda, ki s pomočjo satelitov riše zemeljevide pašnikov, kjer se v sušnih obdobjih živali še lahko pasejo. V ruralnih predelih Kenije, Tanzanije in Ugande so se izoblikovali »Maarifa centri znanja«, kjer kmetje lahko dokumentirajo in izmenjujejo lokalno znanje in dobre prakse, še posebej vezano na kmetovanje in upravljanje naravnih virov.

Uspeh tovrstnih pobud bo odvisen od ravni predanosti novim načinom delovanja s strani odločevalcev, veliko vlogo bo igrala tudi predanost vseh deležnikov  k sodelovanju. Vplivali pa bodo tudi drugi politični faktorji, kot na primer politična stabilnost države. Glede na ponavljajoče se krize, je čas za investicije v kratkoročne in dolgoročne lokalne pobude blaženja posledic suš in učinkovitega pretoka informacij, dobro načrtovane in koordinirane regijske strategije pa blaženja suš pa lahko Afriki pomagajo prekiniti začaran krog.