Oktobra 2015 še ni bilo videti konca številnim prihodom beguncev v Nemčijo. Centri, kjer so posamezniki čakali na dokončanje procesa za pridobitev statusa begunca, so bili zapolnjeni, obravnave prosilcev za azil so bile v zaostanku. Na obzorju pa je bila zima, zato je Nemčija potrebovala hitro rešitev, saj začasna prenočišča v šotorih ne bi zdržala nizkih temperatur.
Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo na posledice tovrstne odločitve, zaradi katere ima sicer vedno večje število ljudi status begunca v Nemčiji, a istočasno vedno manj pravic. Velik del sirskih beguncev je prejelo subsidiarno zaščito, ki je kratkotrajnejša in ne omogoča združevanja družine. Pristop, ki se osredotoča na administrativno učinkovitost, najverjetneje ne postavlja v ospredje človekovih pravic. Del večje učinkovitosti je po mnenju strokovnjakov pomenilo tudi iskanje načinov za omejevanje vstopov beguncev v Nemčijo. V letu 2016 je McKinsey Global Institute napisal poročilo »Ljudje v gibanju: učinki in priložnosti globalnih migracij« (People on the move: Global migration’s impact and opportunity), ki izpostavlja pozitivne ekonomske učinke začasne zaščite za državo gostiteljico, ki se na dolgi rok kažejo kot pozitivni tudi z družbenega vidika.
McKinsey je v letih 2008 in 2009 že sodeloval s švedsko Agencijo za migracije, in sicer s ciljem uveljavljanja čim bolj nepotratnih načinov upravljanja. Krajši postopki obravnave so zdržali do leta 2015, ko je prihod velikega števila beguncev podaljšal čakalno dobo za pridobitev odločbe na 500 dni. Švedska vlada je konzultantsko podjetje plačala 2 milijona dolarjev. V letih 2016 in 2017 je podjetje s strani institucij Evropske unije za zmanjšanje zaostankov pri obravnavi prošenj za azil v Grčiji zaslužilo še okoli milijon dolarjev. Na podlagi izkušenj v Evropi, se je McKinsey potegoval za projekt na področju preseljevanja beguncev v okviru Združenih narodov, a ni bil izbran.
