Kaj vpliva na doseganje trajnostnega razvoja?

  • Okolje

Teče drugo leto od sprejetja ciljev trajnostnega razvoja (SDGs), ki so namenjeni odpravi revščine, boju proti neenakostim, zaščiti okolja ter spodbujanju miroljubnih in vključujočih družb. 17 ciljev naj bi bilo v vseh državah sveta uresničenih leta 2030. Marca letos sta Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Raziskovalni inštitut Združenih narodov za družbeni razvoj (UNRISD) objavila poročilo o globalnih trednih, ki na eni strani lahko spodbudijo, na drugi strani pa predstavljajo ovire za uresničitev SDGs.

​Poročilo obravnava naslednjih 6 globalnih trendov:
1. Revščina in neenakosti V preteklih desetletjih je prišlo do napredka pri različnih vidikih revščine, tako se je na primer zmanjšala smrtnost mater in otrok, mlajših od 5 let, absolutna revščina se je na globalni ravni zmanjšala, dostop do pitne vode se je izboljšal. Ostaja pa še veliko izzivov, kot so naraščajoče razlike med prihodki znotraj držav, neenakosti spolov, ponovna porast revščine na vseh kontinentih zaradi ekonomskih šokov in konfliktov.
Izhod iz revščine bodo oteževali faktorji, kot so negotovi ekonomski izgledi, slabi pogoji na trgu dela, demografske spremembe, konflikti in globalna nesigurnost. Poročilo govori o povezavi med gospodarsko rastjo in zmanjšanjem revščine, a poudarja, da je za pozitiven vpliv potrebna uravnovešena prerazporeditev koristi od gospodarske rasti.

2. Demografija
​Na uresničevanje Agende 2030 bodo vplivali demografski trendi, kot so rast prebivalstva, staranje, migracije in urbanizacija. Staranje prebivalstva že poteka v Evropi, Severni Ameriki, Aziji in Latinski Ameriki, prebivalstvo v Afriki pa ostaja mlado in lahko predstavlja priložnost za razvoj na vseh kontinentih, ne le afriškem.

Revščina, nezaposlenost, konflikti in naravne nesreče silijo ljudi, da zapuščajo svoje domove v iskanju boljšega življenja. Mednarodne migracije so v porastu, leta 2015 je bilo širom sveta 244 milijonov mednarodnih migrantov. Migracije imajo lahko velik potencial za napredek v državah izvora in gostiteljicah. Notranje migracije pa v veliki meri prispevajo k hitri urbanizaciji, ki ponovno lahko prispeva k napredku in boljšem življenju, prav tako pa lahko vodi do poglabljanja neenakosti in družbenih trenj znotraj mest ali pa do večjih okoljskih tveganj.

3. Okoljska degradacija in podnebne spremembe
Izzivov na področju okolja ni malo, med njih sodijo slabšanje kvalitete zraka in zemlje, pomanjkanje vode, krčenje gozdov, onesnaževanje oceanov in zmanjševanje biotske raznolikosti. Za te izzive so med drugim krivi onesnaževanje, rast prebivalstva ter netrajnostni načini porabe in proizvodnje.

Vplivi podnebnih sprememb se že kažejo v obliki vedno pogostejših in bolj ekstremnih naravnih pojavov in nesreč, v prihodnje pa bodo posledice vidne tudi pri zmanjšanju prehranske suverenosti in dostopa do vode, večjih grožnjah zdravju in povečanem preseljevanju.
Okoljska degradacija in podnebne spremembe bodo v večji meri vplivale na že tako ranljivo prebivalstvo in manj razvite države, ki so najmanj odgovorne za njihov nastanek, a ne posedujejo sredstev za soočanje z njihovimi posledicami.

4. Šoki in krize
Med njimi bodo največji izziv predstavljali ekonomski in finančni šoki, nesreče, konflikti in izbruhi bolezni. V zadnjih desetletjih se je  preseljevanje povečalo za 75 % kot posledica konfliktov, nasilja in kratitev človekovih pravic.
V letu 2016 je bilo skoraj 201 milijona ljudi brezposelnih, med njimi 71 milijonov mladih. Čeprav je bilo doseženega veliko napredka v boju z infekcijskimi boleznimi in podhranjenostjo, predvsem zaradi politične zavezanosti in globalnega partnerstva, je v letu 2016 skoraj 800 milijonov ljudi trpelo zaradi lakote.

5. Financiranje in razvoj
Vsi viri financiranja – javni in privatni, domači in mednarodni – morajo biti mobilizirani za uresničevanje SDGs. Poseben poudarek mora biti na zagotavljanju domačih virov za razvoj in s tem povezanimi davčnimi reformami.

6. Tehnološki razvoj
V zadnjih desetletjih je do največjega tehnološkega napredka prišlo na področjih zdravja – razvoj novih cepiv naj bi vsako leto rešil skoraj 3 milijone življenj, izobraževanja – možnosti spletnega izobraževanja pozitivno vplivajo na učenje in poučevanje, ter okolja – tehnologije za obnovljive vire energije prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.
Tehnološki napredek pa lahko pomeni tudi izgubo delovnih mest, polarizacijo priložnosti in poseg v zasebnost posameznikov.

Ljudje in države se bomo z omenjenimi trendi morali soočiti. Poročilo izpostavlja, da bo proces lažji, če bodo procesi odločanja temeljili na dejstvih in dokazih; če bo zagotovljena skladnost politik pri sprejemanju odločitev in njihovem izvajanju; če bo delovanje usklajeno, saj bo to povečalo koristi in zmanjševalo negativne posledice ter; če bo zagotovljeno vključujoče sodelovanje vseh deležnikov.