Covid in prehranska varnost

Večina recesij po drugi svetovni vojni je moške prizadela bolj kot ženske. Epidemija Covid-19 se od njih razlikuje, saj ženske čutijo močnejše posledice, med drugim so pogosteje zaposlene v gostinstvu in turizmu, sektorjih, kjer se je znatno povečala brezposelnost, predstavljajo glavnino zdravstvenih in skrbstvenih delavk in delavcev ter nosijo večji del bremena za šolanje od doma in dodatna gospodinjska in skrbstvena opravila.

Koronakriza pa zmanjšuje tudi prehransko varnost in poglablja podhranjenost žensk v večji meri kot moških, še posebej v ruralnih predelih. Do tega prihaja predvsem zaradi njihovega slabšega dostopa do virov in storitev, omejenih možnosti sodelovanja in vplivanja na sprejemanje odločitev, nižjo stopnjo izobrazbe ter omejene možnosti gibanja. Raziskave predhodnih epidemij, na primer HIV/AIDS, Ebola in MERS, so tudi pokazale, da med mehanizme spoprijemanja z nastalo situacijo v revnih gospodinjstvih sodijo tudi nakupovanje manjših količin ali manj zdrave hrane ter zmanjšanje dnevnega števila obrokov. Ženske in dekleta so zaradi vrednot in norm prve, ki trpijo posledice tovrstnih odločitev.

Partnerska organizacija HOCW je z namenom zmanjševanja neenakosti pri prehranski varnosti žensk in moških v Ndejje, Ugandi, pričela z ozaveščevalno akcijo. Plakati in letaki, ki so svoje mesto našli na zidovih bolnic, trgovin, šol, na drevesih in družabnih medijih, imajo jasna sporočila: Covid-19 je poslabšal prehransko varnost žensk, lakote ne bo moč odpraviti brez enakosti spolov in ženske morajo biti vključene v sprejemanje ukrepov za zajezitev koronakrize.

 

Oznake: