Home » Blog » KDAJ (ČE SPLOH) DO DRUŽBE OD-RASTI?

KDAJ (ČE SPLOH) DO DRUŽBE OD-RASTI?

KDAJ (ČE SPLOH) DO DRUŽBE OD-RASTI?

Vsi smo prebivalci, državljani sveta, enega planeta. Planeta, ki je omejen v prostoru, omejen v virih. Vse od leta 1970 generacije ljudi porabijo več virov, kot jih zemlja proizvede v enem letu in vsako leto t. i. dan ekološkega dolga nastopi nekaj dni prej kot preteklo leto. V tem letu je Slovenija ta dan dosegla že 11. maja, svet pa 1. avgusta. Za življenje, ki ga živimo, bi potrebovali 1,7 planeta, ki pa ga nimamo.

Uspeh in blaginja v današnjem svetu se merita bolj ali manj v gospodarski rasti. Gospodarska rast je osrednja preokupacija sodobnega političnega procesa in zlasti ekonomisti jo izpostavljajo kot skorajda edino zdravilo za vse težave ter so kot stroka postali nekritični do tistih dimenzij družbenega razvoja, ki jih BDP ne zajema. Vprašanje je, ali v modernih družbah višja gospodarska rast dejansko povečuje blaginjo oz. kakovost življenja. Rezultati namreč kažejo, da je takšno sklepanje preenostavno. Tiha predpostavka sodobnega kapitalizma sicer je, da se svet razvija proti boljši prihodnosti in da je motor napredka stalna gospodarska rast, torej širjenje obsega blaga in storitev, ki so ljudem na voljo. V tem procesu občasno pride do t. i. motenj oz. periodičnih recesij. Ena hujših tovrstnih kriz nas je doletela v letu 2008.

Danes nam je bolj ali manj jasno, da okolje ne bo več dolgo vzdržalo, če bomo še naprej vztrajali pri obstoječem vzorcu rabe naravnih virov. Prekiniti bi bilo potrebno tesno povezavo med naraščanjem rabe naravnih virov in rastjo gospodarstva. Temu pritrjuje tudi Piketty (2014, 571–573), ki pravi, da se rast sicer lahko poveča z vlaganji v izobraževanje, znanje in trajnostne tehnologije, vendar pa ta rast nikoli ne bo dosegla rasti donosa na kapital. Kapitalizem spodkopava vrednote (enakopravnost, sodelovanje, soodločanje itd.), na katerih naj bi bile zasnovane sodobne demokratične družbe. Sredstva za doseganje kakovosti življenja so postala cilj. Naravni kapital je na zemlji nastajal štiri milijarde let, intenzivna raba naravni virov pa je v zadnjih stoletjih pripeljala do velikega onesnaževanja ter pomanjkanja surovin. Prihodnost ni svet pomanjkanja, vsekakor pa niti svet potrošništva (Plut 1985, 1 – 2 in 8).

V zadnjem obdobju vse pogosteje slišimo koncepte in pobude od-rasti oz. post-rastne družbe. Od-rast pomeni spremeniti fokus, iz dela posameznika, v njegovo neodvisnost. S konceptom od-rasti se ponuja razmislek o tem, da materialne dobrine niso cilji življenja, ampak sredstvo za življenje, kjer se aktivno išče ravnovesje znotraj trajnostnega štirikotnika, med okoljem, družbo, ekonomijo in v zadnjem času tudi kulture. Vpeljava neodvisnosti kot merila za posameznika, pomeni tudi, da sami prevzemamo aktivno vlogo v družbi, se vključujemo v procese odločanja in s tem prevzemamo odgovornost zase in za soljudi.  V strategiji razvoja Slovenije, ki je osnovni strateški dokument, je zapisano, da je glavni cilj kakovostno življenje za vse, vključujoč družbo, učenjem gospodarstvo, okolje, sodelovanje, usposobljenost in upravljanje.

In kje smo danes mi v Sloveniji? Aktualna politika se zapleta v besedne dvoboje z gospodarstvom, gospodarstvo se postavlja na okope in grozi, o okolju se pogovarjajo in razmišljajo zgolj nekateri, o tem, kam želimo kot družba pa skorajda nihče. Zastavljene osnove niso slabe, več volje pri implementaciji pa nam ne bi škodilo, sploh ob misli, da se nam verjetno bliža nov ciklus recesije po nekaj letih rasti. Zato razmislek o tem, kako vplive recesij na našo družbo zmanjšati, ni tako oddaljena in brezpredmetna.

 

mag. Rada Drnovšek

P. S.
Vesela bom vašega odziva in razvoja konstruktivne debate.

Viri:
Piketty, Thomas. 2014. Capital in the Twenty – First century. Cambridge, Massachusetts; London, England: The Belknap Press of Harward University Press.
Plut, Dušan. 1985. Za ekološko svetlejši jutri. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017, dostopno na: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (29. 9. 2018).